Dve plati starih časov

Gostišče Mili vrh
Žale 10a, Kamnik
Tel.: 040 201 698
Ob torkih in sredah je kuhinja na Milem vrhu zaprta, ob ponedeljkih, četrtkih in petkih kuhajo od 16. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 14. do 20. ure.

Ambient:
sredi vasice na gričih nad Kamnikom postavljena klasična gostilna, ki za zdaj še vabi s teraso, ko bo hladneje, pa bo interier všeč predvsem fenom nepotvorjenega retra

Napitki:
od ponujenih janževca, cvička, caberneta in refoška se je zdel odprti briški chardonnay še najbolj pitna izbira

Dostopnost:
iz središča Kamnika mimo Žal in skozi gozdiček navzgor pa ste tam; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
gobova juha postrv z mandlji in gobami

Ne tako fino:
piščančji zvitki z refoškovo omako vinska ponudba

Gobova juha je stala 3, postrv, ramstek in piščančje rulade 10,5, gibanica pa 4 evre.

»Tole pa skorajda ne more imeti drugačnega imena,« je, vsrkavajoč mir in tišino ob gozdni obronek postavljenega penziona le kakšno minuto vožnje iz kamniškega mestnega jedra, ugotavljal vodja tokratne Konzumove mini ekspedicije na Mili vrh. Še bolj kot mir in tišina nas je na kraju, kjer bi človek poleg domačega osebja pričakoval le še druščino srnic in drugih gozdnih živalic, presenetila verjetno z dobrimi ocenami na bukingih in tripadvajzorjih povzročena babilonska mešanica jezikov (evidentirali smo avstrijsko nemščino, madžarščino, britansko angleščino in francoščino), ki se je prepletala na zavoljo toplega zgodnjejesenskega večera prav prijetni terasi.

Gospodarica, ki se je po začetnem klepetu umaknila v kuhinjo in serviranje prepustila mlajšim silam, nas je popeljala skozi kratek, na prvi pogled precej klasičen repertoar jedi (in še krajši seznam vin), ki pa je med dilemo go-go*, pečenkami, pohanci in kombiniranimi ploščami vendarle skrival tudi nekaj zanimivejših postavk.

Otvoritev milovrškega obeda je bil simpatičen, na bazi domačega belega hlebca z lanenimi semeni osnovan obloženi kruhek s prekajeno suho domačo klobaso, hrenom in nadrobljenim velikoplaninskim sirom trničem, kmalu za tem pa smo z zajemalko že praskali po dnu jušnika, iz katerega je hipno izpuhtel skorajda perfekten primerek poštene, z obiljem jurčkov in lisičk ter zanimivim dodatkom dišeče ajdove kaše opremljene gobove juhe. Teknil nam je tudi hrustljavo zapečeni file postrvi s tvegano, a delujočo kombinacijo praženih mandljev in kaper ter z obrtniško popolno izvedenima prilogama: z drobtinami in kislo smetano zabeljenim ajdovim krapom ter ocvrtim kanelonom s polnilom iz bučk.

Ko se je že zdelo, da sedimo na enem boljših domačih ringelšpilov, so se stvari začele nevarno sukati proti napačni strani starih cajtov: v temni in močni omaki z zelenim poprom (in pridodanih kepicah praženega krompirja) smo še lahko videli poklon retro ivačičizmu, prepečenost rezine govejega hrbta, prek katere je bila prelita, pa je bila nekaj, kar bi moralo ostati v osemdesetih, tja pa bi s sedmimi ključavnicami človek najraje zaklenil tudi gostljato refoškovo omako in presušene zvitke s suhimi slivami polnjenih piščančjih filejev. In če že premikamo in zaklepamo stvari po časovni osi, pustimo nekje za zmeraj še mikrovalovke za pogrevanje štrudljev in gibanic – saj se strinjamo, da zaradi razhajcane sredice nihče ne verjame, da je bil omenjeni desert iz pečice potegnjen pred tremi minutami?!

Mili vrh pri Kamniku je pod črto čisto simpatična gostilna, utemeljena na pošteni domači kuhariji, ki se ne šminka in ne pretvarja, da je kaj drugega, kot je. Če bi opustili kakšno zakoreninjeno slabo kuhinjsko navado in nabavili vsaj kakšno spodobno buteljko vina, pa bi jih imeli še raje.

* Poimenovanje za večno zvezani par goveje in gobove juhe