Lepljivi prsti Damirja Črnčeca

Takole se glasi sporočilo družbe Toshiba, lastnice družbe Westinghouse Electric Company, objavljeno 24. marca 2017:

»Cranberry, Pensilvanija – Ameriška družba Westinghouse Electric Company, njene podružnice in hčerinska podjetja so danes vložili zahtevek za začetek prestrukturiranja v skladu z 11. poglavjem ameriškega zakona o stečaju. Vlogo za prestrukturiranje so obravnavali na ameriškem stečajnem sodišču za južni predel mesta New York.«

Družba Westinghouse, ki danes nastopa kot osrednje ime nove afere, povezane z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade Damirjem Črnčecem, je torej marca 2017 začela stečajni postopek po 11. poglavju ameriškega zakona o stečaju. In sicer zaradi enormnih devetih milijard dolarjev izgube, ki jih je imela s projekti gradnje jedrskih reaktorjev. Gre za gradnjo štirih reaktorjev AP1000 v elektrarnah Vogtle v zvezni državi Georgia in V. C. Summer v Južni Karolini.

Westinghouse je še istega leta od japonske Toshibe kupil kanadski investicijski sklad Brookfield Business Partners, ki se ukvarja s poslovnimi pogorišči.

Westinghouse je sicer v krizi že dolga leta. V sedemdesetih letih, ko je Slovenija gradila prvo jedrsko elektrarno, je bil številka ena na svetu. Še Tito se je odločil zanj. A na trgu gradnje jedrskih elektrarn danes kraljujejo Kitajci, Rusi, Korejci in Francozi poskušajo iti v korak z njimi. Westinghouse pa je veliki poraženec v tej bitki, na trgu celostnih ponudb gradnje jedrskih elektrarn sploh ne nastopa več, pa čeprav ameriška politika zanj še vedno lobira. Vendar ni konkurenčen. Ali kot je že konec avgusta letos dejal vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj: »Opremo za drugi blok JEK bi najverjetneje izdelala in montirala podjetja iz Azije. V ZDA namreč že nekaj desetletij niso sposobni izdelati največjih kosov opreme za jedrske elektrarne, podjetja iz Kitajske so časovno in cenovno občutno prehitela ameriška podjetja.«

Črnčec je ob prevzemu funkcije ustavil delovanje svojega inštituta Iglu, za začasno direktorico te popolnoma mirujoče družbe pa postavil računovodkinjo Zvonko Truden. Tako naredi večina, ki zaradi prevzema funkcije pošlje svoje podjetje v začasno spanje. A Trudnova je na podoben način tudi zastopnica družbe Westinghouse – spet, ker je to najpreprostejši način, kako Westinghouse (v stečaju) vzdrževalcem svojih naprav v JEK Krško v Sloveniji uredi delovna dovoljenja. To je vse, kar je treba povedati o tem.

Šarčev državni sekretar se torej zdi v tej zgodbi čist. Vendar pa je javnosti sumljiv človek, je bivši obveščevalec, Janšev šef Sove in pribočnik za sumljive naloge, pripadal je trdemu jedru uličarjev SDS, njegovi pretekli rasistični in sovražni izpadi na družabnih omrežjih pa skoraj nimajo para med izpadi najhujših evropskih skrajnih politikov. Dejstvo, da ima Šarec takšnega človeka v kabinetu, načenja tudi zaupanje v premiera samega. In ne samo to: nekredibilni državni sekretar je lahka tarča, zaradi njegove preteklosti se zdijo že na prvi pogled verjetne vse zgodbe, kot je ta o domnevnem lobiranju za Westinghouse. Da je zgodba neverodostojna, je mogoče sklepati zgolj iz stanja te družbe. Nihče si tudi ne bi drznil reči, da česa takšnega ni zmožen – vsi namreč vedo, da je bil ob Janši tudi v času njegovih izjemno vprašljivih finančnih malverzacij. Takrat se mu tako ravnanje očitno ni zdelo nedopustno.

Kot smo zapisali že ob Črnčečevem imenovanju: Šarec se ne zaveda, kako ranljiv bo, ker si je v kabinet postavil tako vprašljivega človeka. A ne zaradi kritičnih medijev, ampak ker lobiji in politični tekmeci vsako tako šibkost izkoristijo.