24. 9. 2019 | Družba
Skoraj vsak peti prebivalec Slovenije je starejši od 65 let
Med starejšimi je stopnja tveganja revščine najvišja, zadovoljstvo z življenjem pa najnižje
Upokojenec v domu starejših občanov
© Lara Paukovič
Pričakovana življenjska doba se daljša, skoraj vsak peti Slovenec je starejši od 65 let. Med starejšimi je stopnja tveganja revščine najvišja, zadovoljstvo z življenjem pa najnižje. Slovenski starostniki so tudi med najmanj delovno aktivnimi v EU, pred mednarodnim dnevom starejših piše Statistični urad RS (Surs).
Na začetku leta 2019 je bilo v Sloveniji 413.054 starejših, starih 65 ali več let. Starejši tako predstavljajo skoraj 20 odstotkov prebivalstva Slovenije, med njimi pa prevladujejo ženske.
Med njimi je bilo tudi 189 stoletnikov, od tega 161 žensk. V enem letu se je število starejših povečalo za skoraj 12.000 oseb oziroma tri odstotke. Tisti, ki se sedaj rojevajo v Sloveniji, bodo živeli v povprečju sedem let dlje od ljudi, ki so se rodili pred 25 leti.
Starejši predstavljajo skoraj 20 odstotkov prebivalstva Slovenije, med njimi pa prevladujejo ženske.
Surs ob tem opozarja, da bo število starejših vse višje od števila otrok. Indeks staranja prebivalstva namreč kaže, da je v Sloveniji med prebivalci na vsakih sto otrok trenutno povprečno več kot 131 oseb, starih najmanj 65 let. Leta 2033 naj bi bil bilo starejših dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let.
Med starejšimi od 65 let je stopnja tveganja revščine najvišja, 18,3-odstotna, njihova samoocena zadovoljstva z življenjem pa najnižja. Med starostniki, ki živijo pod pragom revščine, je bilo 60.000 upokojenih žensk in 29.000 upokojenih moških.
V Sloveniji živi 161 stoletnic.
V starostni skupini 55 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja ena najnižjih v EU, a se v zadnjih letih zvišuje. Od leta 2016 se je zvišala za 8,5 odstotne točke. Po dopolnjenem 65. letu je bilo konec leta 2018 delovno aktivnih 4965 oseb, od tega 73,3 odstotka moških.
4,5 odstotka starejših od 65 let živi v domovih za starejše, med temi je le vsak četrti moški. Število prebivalcev v domovih za starejše se je v zadnjih osmih letih povečalo za 15 odstotkov, njihova povprečna starost je bila na začetku tega leta 83 let. S starostjo pa se povečuje tudi delež starejših, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih, kamor spadajo tudi domovi za starejše.
V letu 2018 je bilo med starejšimi od 65 let 13,2 odstotka višje ali visoko izobraženih. Njihov delež pa se iz leta v leto povečuje. Gre za edino starostno skupino, v kateri delež moških z višje- ali visokošolsko izobrazbo presega delež žensk z enako izobrazbo.
PREBERITE SI TUDI:
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.