Predsednik protikorupcijske komisije o poskusih ukinitve KPK

Predsednik protikorupcijske komisije je opozoril, da je bilo v zadnjih 15 letih kar nekaj poskusov "demontaže delovanja komisije", a razprave "o tem, da je komisija nepotrebna in da jo je treba ukiniti, na srečo niso dosegle želenega epiloga"

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je v poslanici ob 15-letnici delovanja KPK ocenil, da je njeno dosedanje delo pokazalo, da je še kako potrebna. Je pa opozoril, da je boj proti korupciji "vse prej kot enostaven", saj ga "žal politika - kljub vseprisotnim besedam na načelni ravni o ničelni toleranci do korupcije - prej zavira kot pa spodbuja".

Štefanec je opozoril, da je bilo v zadnjih 15 letih kar nekaj poskusov "demontaže delovanja komisije", a razprave "o tem, da je komisija nepotrebna in da jo je treba ukiniti, na srečo niso dosegle želenega epiloga". "Komisija je obstala in njene ugotovitve z najrazličnejših področij delovanja države dan za dnem potrjujejo, da je še kako potrebna, je zapisal.

Da politika boj proti korupciji prej zavira kot spodbuja, po ugotovitvah predsednika KPK potrjuje proces spreminjanja zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kot temeljnega okvirja za delovanje KPK, ki poteka že vse od leta 2015. "Danes imamo pred sabo novelo zakona zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za katero komisija z obžalovanjem ugotavlja, da bi bilo bolje, če je ne bi bilo. Kljub opozorilom, ki so bila v procesu priprave novele dana že v času prejšnje vlade - in to ne le s strani komisije, pač pa tudi službe vlade za zakonodajo in zakonodajno-pravne službe DZ - da tako velik obseg sprememb in dopolnitev presega okvire novele in terja nov krovni zakon, tudi aktualna vlada vztraja pri noveliranju," je zapisal.

"Danes imamo pred sabo novelo zakona zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za katero komisija z obžalovanjem ugotavlja, da bi bilo bolje, če je ne bi bilo. Kljub opozorilom, ki so bila v procesu priprave novele dana že v času prejšnje vlade - in to ne le s strani komisije, pač pa tudi službe vlade za zakonodajo in zakonodajno-pravne službe DZ - da tako velik obseg sprememb in dopolnitev presega okvire novele in terja nov krovni zakon, tudi aktualna vlada vztraja pri noveliranju."

Boris Štefanec, predsednik KPK 

Štefanec je izpostavil, da bi morale biti predlagane spremembe zakona podprte z dodatnimi finančnimi in kadrovskimi viri, česar pa novela ne predvideva. Če se to ne bo zgodilo, bodo spremembe "za komisijo neizvedljive in bodo v dobršni meri onemogočile njeno učinkovito izvajanje nadzora", je zapisal.

Med dosežke KPK v zadnjih 15 letih Štefanec sicer šteje, da je kljub finančnim in kadrovskim omejitvam ohranila svojo neodvisnost in da "kolikor ji omogoča zakonski okvir, pozorno bdi nad neintegritetnimi in koruptivnimi praksami v državi". Po velikih težavah z nedorečenostjo samih postopkov KPK so po njegovih navedbah v zadnjih letih uspešno razrešili tudi to zagato. "Žal pa tu vlada znova zamuja priložnost, da bi potek tega postopka tudi jasno in določno zapisala v zakon," je zapisal.

Kot uspeh KPK je njen predsednik izpostavil še aplikacijo Erar, ki z "objavo porabe javnih sredstev omogoča mnogo večjo transparentnost delovanja javne uprave ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje in zlorabo oblasti". Na koncu pa obljublja, da bo KPK nadaljevala svoje delo in bo "bedela nad delovanjem nosilcev javnih funkcij, ne glede na njihovo politično pripadnost".

KPK, ki je bila v sodni register vpisana 1. oktobra 2004, je pred 15 leti nadomestila tri leta prej ustanovljeni Urad RS za preprečevanje korupcije. Ustanovljena je bila kot specializiran in neodvisen državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji.