»Potrebujemo avtistične ženske, kakršna je ona!«

Slavoj Žižek ni nikoli skrival fascinacije nad Greto Thunberg – tistim dekletcem, najstnico, skoraj še otrokom –, ki je te dni v New Yorku tako grdo pogledala proti Donaldu Trumpu, da so se zatresle kamere, ki so jo ujele v objektiv.

Logično, ameriški predsednik predstavlja vse, proti čemer se bori Greta, je človek, ki mu je vseeno, kakšne so posledice njegovih dejanj. Pomemben je le on, ne pa, denimo, okolje. Poleti je Trumpova administracija oziroma Ameriška agencija za varstvo okolja zveznim državam omogočila, da po lastni presoji dovolijo več izpustov toplogrednih plinov v ozračje kot do tedaj. Premogovniki so zaploskali, termoelektrarne tudi. Globalno segrevanje je za Trumpa mit, zarota ekofundamentalistov, liberalcev, ki si tako polnijo denarnice. Greta Thunberg je Trumpa srečala na hodniku palače Združenih narodov v New Yorku, kjer je govoril, da prihaja konec globalizma in da prihodnost pripada domoljubom. Vsaka država naj skrbi sama zase.

Podnebne spremembe terjajo drugačno lotevanje stvari. Segrevanje ozračja ne pozna meja. Ali kot je Slavoj Žižek zapisal septembra za britanski Independent: »Ekološke grožnje jasno kažejo, da se doba suverenih nacionalnih držav bliža koncu – potrebujemo močno globalno agencijo, ki bo sposobna uskladiti potrebne ukrepe.«

Tega se zaveda tudi nepopustljiva Greta, točno ve, kaj sporoča znanost, točno ve, kaj se dogaja z našim okoljem. »Je čista Antigona, v smislu: brez bedarij, prosim, zelo resno jemljem, kar nam govori znanost,« je Žižek o Greti dejal maja letos med pogovorom s Srećkom Horvatom v dvorani zagrebškega Hrvaškega narodnega gledališča.

Točno ta nepopustljivost je tisto, kar Greto loči od drugih, tudi od tistih lepodušnikov, ki se strinjajo, da svetu preti ekološka katastrofa, vendar hkrati trdijo, da se je treba težave lotiti zmerno in postopoma.

Ne, ni več časa, ekološka katastrofa je že tukaj. Ravno te dni se je z Antarktike odlomila ogromna ledena gora, največja v zadnjih 50 letih; meri 1500 kvadratnih kilometrov, kar je površina, primerljiva z velikostjo petih Ljubljan.

»Kaj imam rad pri tem dekletu, pri Greti Thunberg?« se je spraševal Žižek, ko se je 26. septembra pogovarjal z novinarjem internetnega medija Joe. »Če je kdaj obstajala kakšna oseba, ki je govorila z nekim sovraštvom, naj rečem s tistim, za kar pravijo, da je toksična maskularnost, je to ona. Avtistična in tako dalje. Potrebujemo avtistične ženske, kakršna je ona. Njeno sporočilo je čudovito, a vseeno natančno, ne trdi, več moramo razumeti in tako dalje. Ne pretvarja se, da ve … Njeno sporočilo je preprosto. Znanost vzemimo resno.« Greta to pove grobo, surovo, brez pretvarjanja. »To mi je pri njej všeč, ni karikirana ženska, mehka, imejmo dialog, ne, fuck you, ne potrebujemo dialoga, potrebujemo dejanja.«

Gretin avtizem, natančneje je njena diagnoza Aspergerjev sindrom, njen drugačni pogled, omogoča neposrednost. Ne spreneveda se, v sporočilih je dogmatična. Žižek je točno o tem govoril že aprila letos med enim izmed svojih nastopov. »Njen avtizem je del njenega sporočila. Na neki ravni potrebujemo tudi neko vrsto dogmatizma: dogmatizem je lahko nekaj dobrega.« Nekatere stvari bi morale biti, nadaljuje Žižek, samoumevne, kot je recimo danes samoumevno, da je posilstvo zavržno dejanje in da ženske v tem ne uživajo. Dovolj je izmikanja.

Enako samoumevno bi moralo biti, da ljudje uničujejo okolje, da uničujejo planet. »Zelo dobro vemo, kaj nam pravi znanost, ampak ne jemljimo je preveč resno, bodimo raje previdni … Gretino sporočilo, to je njen avtizem, pa je, jaz zelo dobro vem … Potrebujemo več takšnega odnosa. To je Antigona, ona reče Kreonu, oprostite vulgarnosti, fuck off, želim pokopati brata,« je Žižek pojasnjeval odnos do Grete med že omenjenim aprilskim nastopom.

Gretin dogmatizem pravzaprav razkriva hipokrizijo Zahoda, ta ima v rokah moč, denar, nadzira znanost, ki je odvisna od kapitala. Hipokrizija zahodnega sveta je torej preprosta, deluje po načelu podnebne spremembe so težava, ampak položaj je preveč zapleten, da bi ga rešili. Greta pa v to retorično igro ne privoli. »Njeno sporočilo je le, da ne vemo vsega, sprejema inteligentne skeptike, ampak kar vemo, je, da je položaj zelo resen. Njeno sporočilo je, stvar vzemimo skrajno resno,« še dodaja Žižek.

Morda res ne vemo vsega, a »kot bi vam povedal vsak pameten ekolog, ko bomo to zagotovo vedeli, bo prepozno«.