Ne kje, kako boste spali, gospod premier?

Odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zvišanje minimalne pokojnine. Krajše čakalne dobe v zdravstvu. Prenova sistema oskrbe starejših. Zagotovitev socialne in zdravstvene varnosti samozaposlenih. Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij in delitvi dobičkov. In končno še »davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več ter večjih nepremičnin«. Vse to je v koalicijski pogodbi obljubljala vladajoča koalicija pod vodstvom Marjana Šarca – in nobene od teh obljub za zdaj ni izpolnila. Kar se tiče davka na nepremičnine, bo po premierovih besedah Slovenija še nekaj časa brez njega, v torek je namreč dejal, da v »tej konstelaciji vlada ni sposobna sprejeti nepremičninskega davka«.

Nepremičninski davek, s katerim bi učinkoviteje zmanjšali družbene razlike in bolj obdavčili najbogatejše lastnike, ki kopičijo stanovanja in hiše kot naložbe, je obljubljalo že več vlad. Šarčev predhodnik Miro Cerar se je nameri odpovedal, ker državna geodetska uprava (GURS) ni bila sposobna zagotoviti ustreznih ocen vrednosti nepremičnin, ki bi bile predmet obdavčitve. Sedaj je ta ovira odstranjena, GURS pa je predstavil portal, na katerem so poskusno izračunane in objavljene vrednosti vseh nepremičnin v državi. Vlada mora do marca prihodnje leto potrditi končni predlog modelov, nato bo zadeva – menda nepreklicno, dokončno in zagotovo zdaj pa zares – zaživela z aprilom, ko bo vsak lastnik prejel potrdilo o posplošeni ceni svoje nepremičnine. Kot je dejal minister za okolje Simon Zajc, so »zdajšnji modeli najboljši doslej«. Izgovorov za odlašanje z davkom na nepremičnine je zmanjkalo.

Pri vsem skupaj je najbolj tragikomično, da je vlada že pred letom pripravila pravne podlage za uvedbo nepremičninskega davka, prvo odmero pa je načrtovala že za prihajajoče leto. Pa se je hitro umaknila, predlog ni nikoli prišel v javno razpravo.

Sedaj je Šarčeva politična in moralna kapitulacija razveselila bogatune, ki stanovanja iz osnovne življenjske potrebščine spreminjajo v naložbe, s katerimi plemenitijo svoj kapital, bodisi s prodajo po oderuških cenah bodisi z oddajanjem turistom prek Airbnbja. Srečni so tudi v SDS in predvsem v NSi, v kateri lahko v Šarcu končno prepoznajo ustreznega partnerja v neoliberalni koaliciji. Od veselja cepeta največji med slovenskimi veleposestniki, katoliška cerkev, ki je že leta 2013 protestirala zaradi napovedi, da bo morala plačevati davek za svoje sakralne objekte.

Malemu človeku ostane le še protest, kot je bil septembrski pohod pred parlament, ki ga je pripravila pobuda Kje bomo pa jutri spali?. Šarca in druge voditelje in voditeljico koalicijskih strank bi sedaj, po novi klofuti pri zmanjševanju socialnih razlik, lahko vprašali drugače: »Kako boste spali?