Pošte se zapirajo tudi v Ljubljani

Zapiranje poštnih poslovalnic se nadaljuje. V zadnjih sedmih letih je Pošta Slovenije zaprla že 59 poslovalnic, v prihodnjih treh letih pa naj bi jih vrata zaprlo še sto. V Ljubljani jih je zdaj na udaru pet, čemur ostro nasprotujejo četrtne skupnosti in mestni svet.

»Pošta Slovenije načrtuje zaprtje najmanj petih poslovalnic na območju Mestne občine Ljubljana. Ena od njih, poslovalnica 1126 Krivec, danes obratuje zadnjič,« so v izjavi za javnost zapisali svetniki in svetnice Levice, NSi, SD, LMŠ, SMC, SAB in Liste kolesarjev in pešcev.

Poleg enote Krivec, ki se je zaprla 30. septembra, je napovedano še zaprtje enot na Linhartovi cesti, Ulici Luize Pesjakove, Cesti v Gameljne ter poslovalnice 1131 na Dunajski cesti. »V Ljubljani trenutno obratuje 33 poštnih uradov. Z načrtovanim zapiranjem bi se število poslovalnic zmanjšalo za 15 odstotkov. To bo poslabšalo dostopnost poštnih storitev v Ljubljani,« pišejo v izjavi za javnost.

Pošta Slovenije zapiranje poslovalnic upravičuje z »racionalizacijo«, razlogi za to pa tičijo v hitrem razvoju informacijske tehnologije. Zaradi interneta se zmanjšuje obseg klasičnih poštnih storitev, s tem pa se zmanjšuje tudi promet. Pobudniki izjave se strinjajo, »da razvoj in informacijska tehnologija terjata prilagajanje spremembam in prilagoditev novim izzivom, vendar so elektronske storitve in sodobne tehnologije lahko na voljo tudi na poštnih uradih z manjšim številom zaposlenih«. Zapiranju pošt nasprotujejo tudi v četrtnih skupnostih. Opozarjajo, da imajo v lokalnem okolju pošte veliko vlogo, v primestnih okoliših pa dostopnost poštnih storitev bistveno vpliva na kakovost življenja prebivalcev. Iniciativa proti zapiranju poslovalnic je nastala na pobudo Svetniškega kluba Levica, ki je tudi Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) pozval k obrazložitvi razlogov za izdajo soglasij. »Agencijo smo pozvali, naj ponovno preuči načrtovano zapiranje poslovalnic in preneha izdajati soglasja, saj zapiranje uradov ni v skladu z javnim interesom.«

Ljubljana ni edina, ki jo je doletelo zapiranje poslovalnic. Poštna »racionalizacija stroškov« poteka po vsej Sloveniji. Če bi zaprli vseh pet načrtovanih poslovalnic, bi jih v prestolnici ostalo 28, to pa nakazuje občuten upad javnih storitev. Še hujše posledice ima zaprtje pošt v manjših krajih. Na primer v Grižah v občini Žalec, kjer so krajani konec septembra protestirali proti zaprtju edine poštne poslovalnice, ki jo uporablja več kot tri tisoč krajanov. »Kam bomo zdaj hodili na pošto?« so se spraševali Grižani. »Kaj pa naši ostareli starši, ali bodo hodili v Žalec plačat položnice, kupit znamke in po priporočeno pošiljko?«

Svetniki in svetnice, ki so na Pošto Slovenije naslovili poziv, naj se zapiranje poslovalnic neha, so prepričani, da je ohranitev poštnih poslovalnic nujna za zagotavljanje optimalne javne storitve in za omogočanje kakovostnega življenja prebivalcev. »Pošta Slovenije mora kot javna gospodarska služba v stoodstotni lasti Republike Slovenije opravljati izvajanje poštnih storitev v javnem interesu,« opozarjajo.

Javnega servisa – še posebej, ko gre za območja zunaj velikih mestnih središč – ne bi smel voditi dobiček. Pošta je ena od osnovnih javnih storitev, ki bi jih morala prebivalcem zagotavljati država.