Ko je denar pomembnejši od zdravja športnikov

Poletja, ko poteka večina največjih športnih dogodkov, postajajo čedalje bolj vroča

V Dohi se je pravkar zaključilo svetovno prvenstvo v atletiki. Prvo tovrstno tekmovanje, ki je bilo organizirano na Bližnjem vzhodu. V športno zgodovino pa se bo svetovno prvenstvo vpisalo zaradi ekstremne vročine in vlage, pa tudi zaradi porazne organizacije dogodka. Dvomi o organizaciji prvenstva v Dohi so se izkazali za popolnoma upravičene.

Najboljši atleti so v Dohi nastopali pred na pol praznimi tribunami. Po podatkih organizatorja so za desetdnevni športni spektakel prodali le 50.000 vstopnic. V primerjavi z zadnjim prvenstvom – ki je bilo v Londonu leta 2017 – je prodaja vstopnic upadla za vrtoglavih 90 odstotkov. Zgovarjanje na pozen termin ključnih atletskih dogodkov, zaradi televizijskih prenosov v Evropo, je hipokritičen. Glavni razlog za pozen večerni termin predstavljajo vremenski pogoji, tj. huda vročina ter visoka stopnja vlage. Organizatorji so zaradi slabega obiska delili tudi brezplačne vstopnice, a žal se število gledalcev in vzdušje na stadionu ni bistveno izboljšalo. Pri Mednarodni atletski zvezi so za manjši obisk okrivili poslabšanje odnosov Katarja s sosedskimi državami.

Mednarodna atletska zveza je svetovno prvenstvo, ki se načeloma odvija v drugi polovici avgusta, zaradi neugodnega podnebja v Katarju, prestavila na poznejši termin, torej na konec septembra. Kljub temu pa so bile razmere za atlete izjemno naporne, celo škodljive. Na žanskem maratonu, ki se je pričel ob polnoči! je termometer nameril 32,7 stopinje celzija ter 73,3 odstotno vlago. Izjemno zahtevne vremenske razmere so močno vplivale na končni razplet, saj je kar 30 atletinj od 68 nastopajočih potrebovalo zdravniško pomoč in oskrbo. Tudi čas zmagovalke je bil najpočasnejši do sedaj.

Katarski denar je premamil odločevalce pri Mednarodni atletski zvezi. 

Zaradi visoke vlage je občutek vročine še večji. V soboto, 5. oktobra, predzadnji dan prvenstva, je termometer ob 13:00, ko sicer na sporedu ni bilo tekmovanj, nameril 36 stopinj, a je zaradi vlage bilo čutiti peklenskih 46! Le kdo pri zdravi pameti bi v takih razmerah tekmoval?

yYtXMiirWG4

Ostro kritiko Mednarodni atletski zvezi zaradi organizacije prvenstva v Dohi je izrazilo kar nekaj športnikov. Beloruska maratonka in evropska prvakinja Volha Mazuronak je organizatorje obtožila nespoštovanja atletov, saj so dopustili nastope v teh brutalnih vremenskih razmerah. Tudi Francoz Kevin Mayer, najboljši dekatlonec zadnjih nekaj let, je bil oster do organizatorjev, ki so po njegovem čutenju zanemarili potrebe športnikov v odnosu do zahtevnih vremenskih razmer in njihovega zdravja. Organizatorji so svoje nespoštovanje športnikov izkazali tudi z urnikom dogodkov. Kot že rečeno, maratonke so svoj tek pričele ob polnoči, kar pomeni, da je večina svoje nastope zaključila sredi noči, okoli tretje ure! Argument, da je temu tako zaradi klimatskih razmer je norost, sprenevedanje. Mar ne bi bilo bolj smiselno dogodek prestaviti še za nekaj tednov, npr. na konec oktobra, ko naj bi bili pogoji za atlete ugodnejši. Ali še bolje, zakaj ne bi svetovnega prvenstva gostil raje kraj, kjer je podnebje bolj prijazno do (zdravja) tekmovalcev?

Katarski denar je premamil odločevalce pri Mednarodni atletski zvezi, zato so organizacijo dogodka sploh zaupali Dohi. Zaradi korupcije in podkupovanja so letos francoski tožilci obtožili nekatere najvidnejše predstavnike katarskega športa ter nekdanjega predsednika Mednarodne atletske zveze. Seveda pa Mednarodna atletska zveza ni edina mednarodna športna federacija, ki je zaradi podkupnin ‘prodala’ organizacijo športnega dogodka.

Najbolj poznan in raziskan je gotovo primer Mednarodne nogometna zveza (Fifa), ki je leta 2010 organizacijo mundiala 2022 ‘prodala’ Katarju. Pred končno odločitvijo je Julio Grondona, tedaj podpredsednik Fife prejel obljubo, da bo v zameno za glas v prid Katarju prejel več kot milijon dolarjev ‘nagrade’. V škandal pa so bili vpleteni še mnogi drugi funkcionarji, na čelu s tedanjim predsednikom Fife Seppom Blatterjem. Katar je kupil glasove, ki jih je potreboval za organizacijo prvenstva, ki pa so ga iz poletnih mesecev zaradi neugodnih klimatskih pogojev prestavili v hladnejši del leta, tj. november in december. To je tudi ena redkih potez Fife, ki jo je moč pohvaliti v odnosu do mundiala 2022.

Najboljši atleti so v Dohi nastopali pred na pol praznimi tribunami. Prodaja vstopnic je upadla za vrtoglavih 90 odstotkov.

Fifa je uspešno prestavila športni megadogodek, žal pa je to le ena izmed redkih pozitivnih izjem v zadnjih letih. Druge mednarodne športne federacije se požvižgajo na spreminjajoče se klimatske razmere, za zdravje športnikov pa jih ne briga kaj dosti. Saj tisti, ki odločajo kdaj in kje bo kakšno tekmovanje potekalo, na njem ne rabijo nastopati. Zanje šteje le profit, zaslužek, ki ga lahko ustvarijo, pa četudi tako, da svoj glas namenijo najboljšemu ponudniku in ne tistemu prizorišču ter terminu, ki bi bil najbolj primeren.

Izkušnje iz preteklih let nas svarijo, da bo pri načrtovanju največjih športnih dogodkov potrebno upoštevati tudi globalno segrevanje in z njim povezane podnebne spremembe. Primerov kar mrgoli, npr. zimske olimpijske igre v Pjongčangu leta 2018 so potekale v ekstremnem, ‘sibirskem’ mrazu. Letošnje kolesarsko svetovno prvenstvo v Yorkshiru so zaznamovali hudi nalivi. Le kdo bi lahko predvidel obilne septembrske padavine v tem delu Anglije? Vsakdo, ki bi vsaj pogledal klimatsko karto te regije. Atletsko prvenstvo v Dohi so vsaj nekoliko premaknili, a žal organizatorji niso imeli prave sreče z vremenom. Naslednje leto bodo na sporedu letne olimpijske igre v Tokiu, ki bi lahko bile za športnike še bolj naporne od letošnjega atletskega svetovnega prvenstva.

Tokio bo najboljše športnike sveta gostil med 24. julijem in 9. avgustom. Letos je v enakem obdobju bilo peklensko vroče: temperatura ni padla pod 25 stopinj, čez dan pa so termometri redno beležili tudi 35 stopinj, k temu je potrebno prišteti tudi visoko stopnjo vlažnosti, ki v tem obdobju ni padla pod 60 odstotkov, maksimalno pa je dosegla 97 odstotkov. Športnike čakajo zelo naporne razmere.

Poletja, ko poteka večina največjih športnih dogodkov, postajajo čedalje bolj vroča, zato bo pri organizaciji prihodnjih tekmovanj potrebno upoštevati tudi komponento podnebnih sprememb.

Prireditelji zato intenzivno iščejo rešitve, ki bi olajšale nastope. Poleg kopice tehnoloških inovacij, kot je npr. hladilni gel, s katerim bodo premazane atletske proge, so se organizatorji odločili za spremembo urnika. Večino tekmovanj na prostem bodo prestavili na zgodnejši, jutranji termin – maraton bo na sporedu že ob šestih. Letošnjo predolimpijsko generalko v daljinskem plavanju pa so, zaradi pretople vode, prestavili za tri ure. Kljub temu pa so številni plavalci potarnali nad slabostjo po prihodu iz vode. Domača plavalka Yumi Kida je v intervjuju za L’Equipe izjavila, da je bila voda “motna, smrdljiva in vroča.”

Nenavadno je, da pri Mednarodnem olimpijskem komiteju in japonskih organizatorjih niso pomislili na enostavnejšo rešitev – igre bi lahko premaknili na kasnejši termin, ko je v Tokiu prijaznejša klima. Leta 1964, ko je Tokio prvič gostil olimpijado so dogajanje premestili v oktober. Zdaj o čen podobnem sploh niso razpravljali. Bi bila zamenjava termina olimpijade prevelik finančni zalogaj, saj bi s tem korenito posegli tudi v koledar številnih športnih tekmovanj, ki letno ustvarjajo več desetmilijonske profite?

Na dlani se ponuja rešitev, da bi bilo predrago ustaviti elitna nogometna prvenstva, preložiti start v košarkarski ligi NBA ali pa prilagoditi koledar odbojkarske sezone. Predvsem v športu velja reklo iz ljudske zakladnice modrosti, da je denar sveta vladar. Poletja, ko poteka večina največjih športnih dogodkov, postajajo čedalje bolj vroča, zato bo pri organizaciji prihodnjih tekmovanj potrebno upoštevati tudi komponento podnebnih sprememb. Na najslabšem so oz. bodo tekmovalci, saj so oni tisti, ki jih mednarodne športne federacije ‘silijo’ v nastope v teh brutalnih, za zdravje nevarnih razmerah. To pa zato, ker kapital prevlada nad razumom, norost funkcionarjev pa nad zdravjem in potrebami športnikov.