The kids are alt-right ...
Hannes Woidich
Mnogi Zahodnjaki strahoma opazujemo širjenje desno-populistične retorike, spremljamo, kako se sovražni govor kamuflira v pravico do svobode govora in na plano rinejo nestrpnosti, s katerimi naj bi "razviti svet" obračunal že konec prešnjega tisočletja. Držav, v katerih na oblast ali v njeno bližino prihajajo skrajni desničarji, je vedno več, pojavljajo se novi "neodvisni" strankarski mediji, šovinisti, rasisti in fašisti so začutili, da lahko varno kolonizirajo javni prostor kot deževniki po dežju.
Akademiki meljejo, nevladniki prepričujemo prepričane, večina pa je tako preokupirana z lastno enostavno reprodukcijo (in odbojko), da širšega družbenega konteksta niti ne zaznava. V tem pasiviziranem in pacificiranem kontekstu gre morda spet staviti na umetnost, saj se je v prelomnih zgodovinskih odobjih že večkrat izkazala za tisto polje, ki se na družbene pojave odziva najbolj brezkompromisno.
Agrument ustvarja Danes je nov dan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.