Bo prišlo do zmanjšanja števila poslancev?

Italijanski parlament odloča o krčenju števila parlamentarcev. Ta odločitev bo vplivala tudi na slovensko manjšino, ki se boji, da zaradi utegne ostati brez svojih predstavnikov v Rimu.

Spodnji dom italijanskega parlamenta, poslanska zbornica, naj bi danes dokončno odobril ustavni zakon o zmanjšanju števila parlamentarcev za več kot tretjino. Zakon neposredno zadeva slovensko manjšino, ki bo brez ustreznih varovalk po novem še težje izvolila svojega predstavnika v Rimu.

V Rimu se danes končuje četrti krog razprav o ustavni reformi, ki naj bi se sklenil predvidoma drevi z glasovanjem v poslanski zbornici. Ustavni zakon predvideva zmanjšanje števila poslancev s 630 na 400 ter senatorjev s 315 na 200.

Pričakovati je, da bo predlog vladajočega populističnega Gibanja pet zvezd sprejet, saj ga podpirajo tako koalicijske kot opozicijske stranke. 

Slovenska manjšina v Italiji se boji, da bo zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Pri tem opozarjajo na določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji iz leta 2001. Ta v 26. členu predvideva, da volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini.

Zmanjšanje števila članov parlamenta v Rimu je bila ena glavnih predvolilnih obljub populističnega gibanja.

Na nevarnost, da bi manjšina ostala brez poslanca ali senatorja, že dlje časa opozarja tudi senatorka Tatjana Rojc iz vrst Demokratske stranke, edina slovenska senatorka v tem mandatu.

Novi slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj se je o tem vprašanju nedavno pogovarjal z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello ter mu je po poročanju Primorskega dnevnika povedal, da Slovenijo skrbi krčenje parlamenta, ki bi utegnilo usodno vplivati na manjšino in njeno zastopanost v Rimu.

Zmanjšanje števila članov parlamenta v Rimu je bila ena glavnih predvolilnih obljub populističnega gibanja, ki je v novi italijanski vladi skupaj z levosredinsko Demokratsko stranko (PD) in levo stranko Svobodni in enakopravni. S tem ukrepom bi po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v italijanskem državnem proračunu privarčevali okoli sto milijonov evrov letno.

Novi slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj se je o tem vprašanju nedavno pogovarjal z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello.

Levosredinske stranke in Gibanje pet zvezd so sicer v ponedeljek zvečer dosegli dogovor o ukrepih proti negativnim posledicam ustavne reforme. Med drugim predlagajo omejitve na sprejemanje zakonov z vladnimi dekreti, nov volilni zakon ter določitev volilnih enot na novo, kar bi zajamčilo izvolitev poslancev iz vrst manjšin.

Italija je članica EU z drugim največjim številom poslancev, za Veliko Britanijo. Tokratni poskus znižanja števila parlamentarcev je po navedbah portala Open News že osmi od leta 1983.