Plastična vrečka povzročila smrt zaščitene bele štorklje 

Zaščitena vrsta belih štorkelj je ogrožena zaradi malomarnega odlaganja odpadkov. Slednje je bilo usodno tudi za Srečka. 

Sredi letošnjega poletja je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju z Elektrom Ljubljana začelo s projektom Leti, leti štorklja. Dvema mladičema belih štorkelj so nadeli GPS napravo in spremljali njuno selitev v južne kraje. Medtem ko je samička Bela ubrala daljšo, a bolj pogosto pot čez Balkan in srečno prispela do juga Sinigajskega polotoka, je njen brat Srečko izbral pot čez Italijo. Let je uspešno opravil in pristal v Tuniziji, tam pa so se stvari zapletle, saj je bila človeška malomarnost zanj usodna.

Bele štorklje so v Sloveniji zaradi kmetijskega onesnaževanja in pomanjkanja naravnega habitata, kjer iščejo hrano, ogrožena vrsta. Bivanje v naravnih gnezdiščih so opustile, najdemo jih lahko le še v okolici naselji, velikokrat tudi na dimnikih, kjer veljajo za znanilke sreče. Ker so ptice selivke, zime ne preživijo v naših krajih, s projektom Leti, leti štorklja pa so želeli za njih poskrbeti tudi, ko odletijo iz okvirjev naše države.

Mladiča sta se kljub odraščanju v istem gnezdu podala na ločeni poti – Srečko je na presenečenje poznavalcev izbral manj pogosto pot čez morje. "Štorklje najraje letijo čez kopno, saj je tam več vzgonskega vetra, na katerem lahko jadrajo," je povedal Tilen Basle, varstveni orintolog na DOPPS. Pravi razlog, zakaj se je ptič odločil drugače, ni povsem znan. Selitev sta kljub ločitvi oba s sestro uspešno prestala, a se je za Srečka kmalu po pristanku začela nesreča. V sredini septembra so na DOPPS ugotovili, da Srečkov oddajnik miruje. Najprej so za pomoč prosili lokalno ornitološko društvo, ki kljub iskalni akciji mladiča ni uspelo najti, zato so se naposled odločili, da sami odpotujejo v Tunizijo in raziščejo zadeve.

Možnost, da se je Srečko zastrupil s tamkajšnjo hrano je manj verjetna, saj v okolici ni bilo videti nobene druge poginule ptice, na mestu, kjer je ležalo njegovo truplo, pa so ležali ostanki plastike.

Odprava na jug je kmalu po prihodu našla truplo ubogega mladiča. Na prvi pogled je bilo videti, da je bila za njegovo smrt kriva plastična vrečka. "Najbolj zanimivo je bilo to, da se je Srečko nahajal na zelo neobičajnem prostoru, v oljčnem nasadu, ki načeloma ni prostor štorkelj," je povedal Basle. Razlog za to sta s sodelavcem Alenom Poljem odkrila kmalu po tem, ko sta našla njegovo truplo. "Nedaleč stran se je namreč nahajalo odlagališče klavničnih odpadkov, kjer je bilo še približno 30 drugih štorkelj, pa tudi čapelj in krokarjev," je razložil in dodal, da sta v okolici opazila mnogo plastičnih vrečk. Srečko se je po vsej verjetnosti prav tam zapletel vanjo. Možnost, da se je zastrupil s tamkajšnjo hrano je po besedah Basleta manj verjetna, saj v okolici ni bilo videti nobene druge poginule ptice, na mestu, kjer je ležalo njegovo truplo, pa so ležali ostanki plastike.

"Srečka smo imeli privilegij spremljati z oddajnikom, samo ugibamo pa lahko, koliko pticam se to v resnici zgodi," je poudaril Basle. Selitev je eden najtežjih delov letnega cikla ptic seljivk, v času potovanja pa jih veliko tudi umre. S svojo malomarnostjo in onesnaževanjem jim ljudje pot samo še otežujemo.

"Včasih je lažje zamižati in pogledati stran, ko se zgodi kaj takega," je pripomnil Basle. Po njegovem mnenju je čas, da si prenehamo zatiskati oči in se zavemo, kaj se dogaja okoli nas in kakšen vpliv imamo na okolje. Tako bomo v prihodnosti na to lažje opozorili in v tej smeri tudi ukrepali.