Tvit za milijon dolarjev (juanov)

NBA kot politično bojišče med ZDA in Kitajsko

V petek, 4. oktobra, je luč sveta ugledal zdaj že izbrisani tvit, ki je še dodatno napel odnos med velesilama Kitajsko in Združenimi državami. Ne, tokrat za kontroverzno izjavo ne stoji tviteraški prvak ZDA Donald Trump, pač pa Daryl Morey, menedžer NBA moštva Houston Rockets. Za razliko od Trumpovih žaljivih, lažnih, paničnih in kričečih tvitov je bil ta pravo nasprotje. Morey je v tvitu ("fight for freedom, stand with Hong Kong") namreč izrazil podporo protestnikom v Hong Kongu in s tem užalil Kitajsko, ki ligi NBA prinaša vsako leto večje zneske.

Zaradi burnega odziva kitajske (in ameriške) politike so mediji vso pozornost namenili odzivu na tvit, namesto, da bi svoje poročanje preusmerili na samo srčiko problema, ki ga ta tvit izpostavlja – skrb vzbujajoče dogajanje v Hong Kongu, ki traja že mesece. OK, Morey bi moral ob sporočilu na Twitterju jasno pripisati tudi, da podpora protestnikom ne izraža stališča lige NBA, ekipe Rocketsov in ameriške politike. A z veliko gotovostjo lahko trdimo, da bi Kitajska reagirala v enaki meri, saj so ostri protesti in povračilni ukrepi ob vsaki – še najmanjši – kritiki kitajskega režima, temelj zunanje politike, ki jo vodi Kitajska. Opravičilo je najmanj, kar od kritikov pričakuje Peking.

Moreyjev tvit je dodobra načel tudi odnos med ligo NBA in Kitajsko, ki predstavlja enega ključnih trgov za to finančno zelo uspešno združenje. V devetdesetih in na začetku tega tisočletja je prav liga NBA predstavljala kitajsko okno v svet. Yao Ming, nekdanji vrhunski košarkar ekipe iz Houstona, je bil glavni kitajski ambasador in za mnoge je še danes prva asociacija ob omembi Kitajske. Leta 2017 je postal predsednik kitajske košarkarske zveze, ki je pred dnevi sporočila, da zaradi omenjenega tvita prekinja vsakršno sodelovanje z Rocketsi. Leta 2016 je bil Yao Ming sprejet v košarkarsko hišo slavnih, v govoru ob tej priložnosti se je zahvalil številnim osebam, ki so mu pomagale na njegovi športni poti. Med omenjenimi je bil tudi Daryl Morey, ki mu je omogočil, da "Houston postane njegov drugi dom". Zgolj en tvit je zadostoval, da se je Yao Ming odrekel prijateljstvu in sodelovanju z Moreyjem in njegovo ekipo. Vse za narodov blagor.

Prva uradna reakcija na tvit je bil protest s strani kitajskega konzulata v Houstonu, kjer so vodilne pri Rocketsih pozvali naj "popravijo napako ter nemudoma ukrepajo, da bi preprečili nadaljnjo škodo". Lastnik ekipe je takoj tvitnil, da gre le za mnenje posameznika in da to nikakor ne odraža stališča ekipe.

Prva uradna reakcija na tvit je bil protest s strani kitajskega konzulata v Houstonu, kjer so vodilne pri Rocketsih pozvali naj "popravijo napako ter nemudoma ukrepajo, da bi preprečili nadaljnjo škodo". Lastnik ekipe je nemudoma tvitnil, da gre le za mnenje posameznika in da to nikakor ne odraža stališča ekipe. Od podpore protestnikom se je oddaljilo tudi vodstvo lige s komisarjem Adamom Silverjem na čelu. V izjavi za javnost so izrazili razočaranje zaradi izjave, ki je vznemirila Kitajsko. Poudarili so še, da podpirajo svobodo izražanja posameznikov, a ob tem zatrdili, da si želijo, da bi prav šport in liga NBA pripomogla k premostitvi kulturnih in drugih razlik. Kitajska z več milijonsko navijaško bazo predstavlja zlato jamo za ligo, zato bi vsak morebiten spor predstavljal izgubo dobička, profita, ki bi si ga lahko razdelile ekipe.

Ligi NBA so kitajski pokrovitelji in partnerji odrekli podporo, nacionalna televizija je celo odpovedala prenose tekem. Liga NBA v sklopu priprav na novo sezono trenutno gostuje v Aziji. Tekma med Los Angeles Lakersi in Brooklyn Netsi, ki naj bi bila na sporedu 10. oktobra v Šanghaju, je bila dolgo pod vprašajem. Tekmo so naposled le odigrali, novinarsko konferenco pa so odpovedali. Temu bi lahko rekli tudi cenzura.

Prav tu pa se kaže nenačelnost lige NBA in strah pred izgubo dobička, ki ga ponuja kitajski trg. V primeru Enesa Kanterja, košarkarja Boston Celticsov, ki že več let opozarja in kritizira avtoritaren turški režim z Erdoğanom na čelu, je Turka takoj podprl tako sindikat košarkarjev lige, kot tudi samo vodstvo lige, ki je po sistematični cenzuri Kanterjevih nastopov prekinilo sodelovanje s turškim podjetjem, ki je upravljalo z uradnim Twitter računom v turškem jeziku. Pri Inštitutu Danes je nov dan so poudarili, da se dvoličnost zahodnih podjetij (in držav) do kitajske cenzure manifestira v jasno sporočilo: "svobodo govora, demokracijo in človekove pravice je treba jasno promovirati, ampak samo dokler ne ogrožajo profita". Največja demokracija na svetu je zavoljo dobička pač pripravljena pozabiti na demokracijo.

Kitajska oblast želi na vse možne načine utišati kritike in preprečiti internacionalizacijo več mesecev trajajočega konflikta v Hong Kongu. Tudi s povračilnimi ukrepi, kot je npr. umik kitajskih partnerjev in pokroviteljev iz lige NBA.

Kitajska oblast želi na vse možne načine utišati kritike in preprečiti internacionalizacijo več mesecev trajajočega konflikta v Hong Kongu. Tudi s povračilnimi ukrepi, kot je npr. umik kitajskih partnerjev in pokroviteljev iz lige NBA. To pa še zdaleč ni edini način. Kitajska pritiska tudi na številna podjetja. Zaradi izražene solidarnosti nekaterih zaposlenih do protestnikov v Hong Kongu, so bili pri letalski družbi Cathy Pacific in banki Bnp Paribas te posameznike primorani odpustiti.

Dogajanje v Hong Kongu in spor z ligo NBA je odlično povzel francoski novinar Pierre Haski. Košarka in s tem liga NBA je postala prizorišče ideološkega boja med ZDA in Kitajsko. Slednja se nahaja v kočljivi situaciji. Ob sedemdeseti obletnici ustanovitve ljudske republike so priredili veličastno vojaško parado, a na skrajnem jugu lahko najdemo protestnike v Hong Kongu. Haski jih je primerjal z Asterixovo vasjo, ki se bori proti mogočnemu imperiju.

Spor v Hong Kongu se vleče že mesece, na obzorju pa ni videti ustrezne rešitve. Številni mladi protestniki so namreč nepripravljeni sprejemati kompromise, saj status quo, ki ga je zagovarjala generacija njihovih staršev, vodi le v nadaljnje podrejanje avtoritarni Kitajski. Za Kitajsko rešitev à la Tiananmen ne pride v poštev, prav tako odpade popuščanje do zahtev protestnikov. Prva rešitev bi zgolj poslabšala situacijo, intenzivnost nasilja pa bi narasla. Druga rešitev pa bi bila v mednarodni skupnosti razumljena kot znak šibkosti.

Kitajski ne preostane drugega, kot da ohranja trenutno stanje apatičnosti v mednarodni skupnosti in čaka, da se protestniki utrudijo in naveličajo.

Zato Kitajski ne preostane drugega, kot da ohranja trenutno stanje apatičnosti v mednarodni skupnosti in čaka, da se protestniki utrudijo in naveličajo. V prid azijske velesile govori tudi Trumpova obljuba, da se v dogajanje ne bo vmešaval. V težkih trenutkih prijatelji in somišljeniki stopijo skupaj. Da sploh ne omenjamo zanemarjanja ideje in želje po samostojnosti Hong Konga, ki jo izraža manjšinski del protestnikov. Praktično vsi akterji v mednarodni skupnosti priznavajo Hong Kong kot sestavni del Kitajske.

Trditev Matthewa Yglesiasa (Vox), da globalizacija namesto za izvoz ameriške demokracije skrbi za izvoz kitajske avtoritarnosti, lepo oriše bistvo problema. Če bi bilo promoviranje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic res tako v interesu zahodnih držav in podjetij, kot ga radi opevajo v javnosti, bi morali politiki in menedžerji zavzeti bolj trdno stališče. A v zameno za dolarje, evre, juane z ogromnega kitajskega potrošniškega trga so pripravljeni zamižati na obe očesi. Pomembno je, da raste profit, četudi na račun teptanja človekovih pravic in uničevanja okolja. Stara neoliberalna mantra se še ne da.

cXJKZJnjkFw