Na svetu že več kot 820 milijonov lačnih in podhranjenih

Na drugi strani pa se že več kot 670 milijonov odraslih in 120 milijonov mladih, starih med pet in 19 let, spopada z debelostjo, medtem ko ima več kot 40 milijonov otrok prekomerno težo

Bliža se svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra. Letos poteka pod geslom "Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote", s katerim Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) opozarja na dve ključni težavi na prehranskem področju: debelost in naraščajočo lakoto v svetu.

Po mnenju FAO bo za odpravo lakote v svetu treba usmeriti napore tako v odpravo podhranjenosti in nezdravega prehranjevanja kot tudi v zaščito naravnih virov in Zemlje. Zato je cilj letošnjega dneva spodbujanje vseh držav sveta in vseh sektorjev - med drugim kmetijskega, okoljskega, zdravstvenega, izobraževalnega - k združitvi naporov za dostop vseh ljudi do varne in kakovostne hrane po sprejemljivih cenah, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Medtem ko je po ugotovitvah FAO na svetu več kot 820 milijonov lačnih in kronično podhranjenih, jih še več trpi zaradi prekomerne teže in debelosti. Z debelostjo se spopada že več kot 670 milijonov odraslih in 120 milijonov mladih, starih med pet in 19 let, medtem ko ima več kot 40 milijonov otrok prekomerno težo.

Debelost in druge oblike neprimernega hranjenja prizadenejo skoraj enega človeka od treh ljudi, projekcije pa kažejo, da se bo ta številka do leta 2025 povzpela na enega od dveh.

Prekomerna teža in debelost pomenita večje tveganje za nenalezljive (kronične) bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa dve, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka. Za zdravljenje bolezni, povezanih s prekomerno težo in debelostjo, se vsako leto po navedbah FAO nameni več kot 2000 milijard dolarjev.

Slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje potrošnikom priporoča, da sestavljajo pestre obroke iz živil vseh skupin, hkrati pa upoštevajo uravnoteženost obrokov glede hranil in energijske vrednosti.

Med živili, ki naj bi bila vsak dan del prehrane, so zelenjava, sadje, žita, žitni izdelki in druga ogljikohidratna živila ter mleko in mlečni izdelki, tedensko pa meso, ribe in zamenjave. V manjših količinah se priporoča uživanje oreščkov, različnih vrst kakovostnih rastlinskih olj, surovega masla, mehke margarine, oliv in semen, medtem ko naj bi redko uživali sladkor, kislo ali sladko smetano, marmelado, prelive, paštete, čokolado, kekse, sladoled in peciva.

Za zdravljenje bolezni, povezanih s prekomerno težo in debelostjo, se vsako leto po navedbah FAO nameni več kot 2000 milijard dolarjev.

Poleg primerne hrane je za zdravje pomembna tudi tekočina - med priporočljivimi so voda, mineralna voda, nesladkan sadni in zeliščni čaj - ter redna telesna aktivnost.

Na raznolikost in možnost izbire kakovostne hrane na naših krožnikih lahko po pojasnilih ministrstva vpliva tudi sektor kmetijstva s preusmeritvijo z intenzivnega v trajnostno obliko in pridelavo raznolikih pridelkov.

"Živilska podjetja lahko na drugi strani z razvojem in ponudbo zdravju koristnih živil z manj soli, maščob in sladkorja, z izboljšanjem dostopnosti do sveže in varne hrane ter promocijo lokalno pridelane hrane spodbudijo potrošnike k bolj zdravim prehranskim odločitvam," so poudarili.

Prav tako je ključno sodelovanje med proizvajalci hrane ter njihovo partnerstvo z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami pri uvajanju inovacij in novih tehnologij.

Slovenija ima po oceni kmetijske ministrice Aleksandre Pivec zelo kakovostno hrano, slovenski potrošnik ima vsak dan možnost dostopa do lokalne, kakovostno pridelane hrane.

Slovenija ima po oceni kmetijske ministrice Aleksandre Pivec zelo kakovostno hrano, slovenski potrošnik ima vsak dan možnost dostopa do lokalne, kakovostno pridelane hrane.

Ministrica pa si želi veliko več ekoloških pridelkov, teh je namreč v celotni masi vseh kmetijskih pridelkov le pet odstotkov, takšnemu načinu kmetovanju pa je namenjenih le 10 odstotkov vseh pridelovalnih površin. Potrošniki vse bolj povprašujejo po ekoloških pridelkih, ministrica pa ob tem poudarja tudi vidik ohranjanja okolja, še posebej vodnih virov, zraka in prsti.

Ministrstvo je sicer vključeno v več projektov, ki z ozaveščanjem sledijo ciljem FAO. Mednje sodijo aktivno izvajanje sheme šolskega sadja in nacionalne sheme kakovosti (višja kakovost, integrirana pridelava in izbrana kakovost), obeleževanje dneva slovenske hrane in v sklopu tega projekta tradicionalni slovenski zajtrk ter obeleževanje svetovnega dneva čebel, 20. maja. "Vse to so primeri dobre prakse in sodelovanja med različnimi resorji," so ocenili ob tem.

Čeprav se število ljudi, ki se soočajo s prekomerno težo in debelostjo, povečuje, pa se na svetu vsak dan zavrže tudi na stotine ton hrane. V EU se letno zavrže približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 odstotkov vse proizvedene hrane, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov.

V Sloveniji je bilo leta 2017 po podatkih statističnega urada zavržene okoli 131.000 ton hrane ali 64 kilogramov na prebivalca. Med zavrženimi količinami je bilo 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali izničili.

V državi od leta 2013 poteka projekt Donirana hrana, ki ga izvaja Zveza lions klubov Slovenije, koordinira pa ga kmetijsko ministrstvo. V okviru tega projekta na letni ravni razdelijo preko 400 ton hrane, ki jo donirajo trgovine.

j7KKZ6v5o34