Sova prijavila sum izdaje tajnih podatkov

Naznanilo se nanaša na kazniva dejanja po 260. členu kazenskega zakonika, ki govori o izdaji tajnih podatkov in med drugim določa, da se z zaporom do treh let kaznuje oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči komu tajne podatke

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je včeraj državnemu tožilstvu in policiji naznanila "znane in neznane storilce" zaradi suma storitve več kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov. Medtem pa je poslanec SD Matjaž Nemec prosil zakonodajno-pravno službo DZ za mnenje o tem, ali je Knovs upravičen do podatkov Sove o kadrovskih zadevah.

Sova podrobnejših pojasnil "zaradi interesa nadaljnjih postopkov" ne more posredovati, so navedli na svoji spletni strani. Naznanilo pa se nanaša na kazniva dejanja po 260. členu kazenskega zakonika, ki govori o izdaji tajnih podatkov in med drugim določa, da se z zaporom do treh let kaznuje oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči komu tajne podatke ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih. Enako se kaznuje tudi tisti, ki take podatke brez dovoljenja javno objavi.

Če je dejanje storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. Po drugi strani lahko zaporna kazen naraste na osem let, če je dejanje izvršeno iz koristoljubnosti ali je bilo z objavo neposredno ogroženo življenje ljudi ali je imela objava hujše ali nepopravljive škodljive posledice za varnost ali zakonsko varovane interese Slovenije.

Sovino naznanilo prihaja po tistem, ko je Sova v dopisu Komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) zapisala, da je po nedavno opravljenem nadzoru skupine Knovsa na Sovi eden od članov Knovsa medijem izdal tajni podatek, s katerim so se seznanili na Sovi.

Člen sicer navaja, da kazni ni, če gre za tajni podatek, ki razkriva protipraven poseg v človekove pravice ali temeljne svoboščine, druge ustavne ali zakonske pravice, hujše zlorabe oblasti ali pooblastil ali druge hujše nepravilnosti pri izvrševanju oblasti, javnih pooblastil ali opravljanju javne službe, dejanje pa ni storjeno iz koristoljubnosti in ne ogroža življenja ljudi ali nima hujših ali nepopravljivih škodljivih posledic za varnost ali zakonsko varovane interese Slovenije. Enako velja za objavo podatka, če javni interes po razkritju prevlada nad javnim interesom po ohranitvi njegove tajnosti, in če z dejanjem ni neposredno ogroženo življenje ene ali več oseb.

Sovino naznanilo prihaja po tistem, ko je Sova v dopisu Komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) zapisala, da je po nedavno opravljenem nadzoru skupine Knovsa na Sovi eden od članov Knovsa medijem izdal tajni podatek, s katerim so se seznanili na Sovi. Člani Knovsa so sicer preverjali kadrovanje na agenciji, med drugim tudi zaposlitev konkretne uslužbenke, sicer znanke premierja Marjana Šarca.

Zaskrbljenost nad varnostjo podatkov je bil tudi eden od argumentov Sove, da Knovsu ni posredovala še drugih podatkov v zvezi s kadrovanjem, ki jih je zahteval Knovs. Drugi argument pa je bilo njeno prepričanje, da je Knovs v tem primeru presegel svoja pooblastila. Zato so za nadzor zaprosili inšpektorat za javni sektor. Predsednik Knovsa Matej Tonin se s tem sicer ne strinja.

Da je očitno, da je glede zahtevanih podatkov med Knovsom in Sovo prišlo do različnih pravnih tolmačenj o tem, kaj Knovs sme in česa ne sme zahtevati od Sove, ugotavlja tudi poslanec SD in član Knovsa Matjaž Nemec. Zato je zakonodajno-pravno službo DZ zaprosil za pravno mnenje o pristojnostih Knovsa glede njegove zahteve za podatke o kadrovskih zadevah Sove.