Protibegunski zakon o tujcih razveljavljen!

Ustavno sodišče ponovno vzpostavilo pravico do azila, ki je pred leti nedopustno omejila Cerarjeva vlada s pomočjo SDS 

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o tujcih. »Iz ustaljene ustavnosodne presoje, sodne prakse ESČP ter SEU izhaja, da pravice iz 18. člena Ustave ni mogoče omejiti. Poseg vanjo je nedopusten. Zato sta drugi stavek drugega odstavka in tretji odstavek 10.b člena ZTuj-2 v neskladju z 18. členom ustave in ju je ustavno sodišče razveljavilo.« Tako so med drugim v obsežni odločbi zapisali ustavne sodnice in sodniki.

Povedano preprosteje, omejitve pravice do azila niso mogoče, saj 18. člen ustave določa prepoved mučenja - zavračanje prosilcev za azil brez individualne obravnave pa neizbežno vodi v položaj, ko so ti ljudje v kaki drugi, tretji ali domači državi lahko izpostavljeni mučenju, nečloveškemu ravnanju in celo smrti.

Zakon o tujcih je sicer vladi in poslancem omogočal, da razglasijo nekakšne izredne razmere, če bi migracijski pritisk začel ogrožati »obstoj slovenske države«. In da brez izjem nehajo sprejemati prošnje za azil. No, sprejeti bi morali le prošnjo človeka, ki je že na videz hudo bolan in otroka brez spremstva odrasle osebe.

Vse to je sedaj razveljavljeno.

Sodniki so odločbo sprejeli z 8 glasovi proti enemu. Proti je glasoval Klemen Jaklič, ustavni sodnik izvoljen na izrecno željo SDS.

Ustavni sodniki so, če povzamemo, odločili, da si je zakonodajalec preprosto izmislil nekakšne izredne razmere, ko bi zaradi velikega števila beguncev država Slovenija pokleknila in bi nehumane razmere začeli trpeti njeni državljani. To je scenarij, ki se preprosto ne more zgoditi in se tudi še nikdar ni. Prav nasprotno je - če kdaj, bi se morala pravica do azila spoštovati, ko jo potrebuje večje število ljudi, ne pa da jim ravno tedaj država odreče pomoč.

Sodniki so odločbo sprejeli z 8 glasovi proti enemu. Proti je glasoval Klemen Jaklič, ustavni sodnik izvoljen na izrecno željo SDS. Jaklič je sicer najprej glasoval kot drugi, a si je kasneje premislil. Napisal tudi ločeno mnenje, v katerem zagovarja svoj glas in se strinja s pisci zakona, da izredne razmere pač zahtevajo izredne ukrepe. Oziroma kot je po sprejetju zakona dejala tedanja notranja ministrica, sicer odvetnica Vesna Györkös Žnidar, da je brezpogojno vztrajanje pri varovanju človekovih pravic preživeto, saj bi bil sicer ogrožen obstoj Evropske unije in evropskega načina življenja. Nemalo ljudi je tedaj opozarjalo, da je resnica pravzaprav nasprotna: da je prav odrekanje človekovim pravicam, ki so edine še nekoliko ločevale Evropo od preostalega sveta, glavna grožnja evropskemu načinu življenja.

Zdaj so temu pritrdili tudi ustavni sodniki, z izjemo Klemna Jakliča.