Spoznajte letošnje Nobelove nagrajence

Kdo so prejemniki prestižne nagrade

S 7. oktobrom se je začel teden razglasitev Nobelovih nagrad. Izmed šestih kategorij so najprej razglasili dobitnike nagrade za medicino, nato fiziko, kemijo, književnost, mir in nazadnje za ekonomijo. 

Mineva že 124. leto odkar je Alfred Nobel v svoji oporoki izrazil voljo, da se velik del njegovega bogastva nameni pomembnim dosežkom v znanosti, kulturi in družbi. Po dolgih prizadevanjih za njeno izvršitev je bila leta 1901 organizirana slovesnost, na kateri so podelili prve Nobelove nagrade. Do letos je nagrado prejelo kar 935 lavreatov.

Letošnji prejemnik Nobelove nagrade za mir je etiopski premier Abiy Ahmed, ki je po letih vojne dosegel mirovni sporazum z Eritrejo in v Etiopiji sprožil proces demokratičnih reform. V državi je med drugim odpravil izredne razmere, pomilostil na tisoče političnih zapornikov, končal cenzuro medijev, legaliziral prepovedane opozicijske skupine in pomembno povečal vpliv žensk v političnem in družbenem življenju. Nobelov odbor upa, da bo mirovni sporazum prispeval k pozitivnim spremembam za prebivalce Etiopije in Eritreje.

2-uZ1vqr9Tk

Za literaturo bosta podeljeni dve nagradi, za leto 2018 in 2019, saj se lani zaradi spolnega in finančnega škandala na Švedski akademiji nagrada ni podeljevala. Z enoletno zamudo bo tako nagrajena poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nagrado ji Švedska akademija dodeljuje za "narativno imaginacijo, ki z enciklopedično strastjo predstavlja prestopanje meja kot obliko življenja". Letošnji nagrajenec bo postal Peter Handke, Avstrijec s slovenskimi koreninami. Rodil se je v Grebinju na Koroškem kot sin Slovenke in avstrijskega Korošca. Nagrado po utemeljitvi akademije prejme zaradi vplivnega dela, "ki z jezikovno iznajdljivostjo raziskuje obrobje in specifičnost človekove izkušnje". 

T4osurAgmjQ

Podelitev nagrade na področju kemije zaznamuje razvoj litij-ionske baterije, za katerega bodo nagrajeni Britanec M. Stanley Whittingham, Japonec Akira Yoshino in Američan John B. Goodenough, ki je s svojimi 97 leti prehitel lanskoletnega prejemnika Arthurja Ashkina in zasedel mesto najstarejšega nagrajenca do zdaj. Po besedah švedske kraljeve akademije znanosti so prejemniki “s svojim delom postavili temelje za brezžično družbo brez fosilnih goriv”. Litij-ionski akumulatorji bi lahko igrali pomembno vlogo tudi pri prehodu na brezogljično družbo, je za STA povedal raziskovalec s Kemijskega inštituta Robert Dominko.

rgdDPHh_5es

Na področju fizike nagrado prejmejo Američan kanadskega rodu James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz. S svojim delom so prispevali k razumevanju razvoja vesolja in našega mesta v njem, je utemeljila švedska kraljeva akademija znanosti. Prvo polovico nagrade prejme Peebles, saj je s svojimi teoretičnimi odkritji omogočil boljši vpogled v to, kar nas obkroža v vesolju. Druga polovica se deli med Mayorja in Queloza, ki sta odkrila prvi zunajosončni planet (51 Pegasi b), kar je v kozmologiji privedlo do prave revolucije - zatem so namreč odkrili še več kot 4000 planetov izven našega osončja.

ISKY4T-38cI

Lavreati Nobelove nagrade za medicino so Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe. Njihovo odkritje, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo, po besedah biologinje Mateje Erdani Kreft predstavlja pomemben doprinos k zdravju ljudi. “S tem odkritjem lahko razložimo in iščemo nove strategije za izdelavo zdravil za določene anemije na eni strani in raka na drugi strani, čeprav gre za različna mehanizma,” je povedala.

gxAT6Ah06lc

Včeraj so razglasili še zadnjo nagrado, ta zadeva področje ekonomije. Prejemniki so Abhijit Banerjee, Esther Duflo ter Michael Kremer, in sicer za svoj eksperimentalni pristop k boju proti revščini, je pojasnila akademija. Dulfova bo s prejemom postala druga ženska nagrajenka na področju ekonomije.

YaAupG_rPQg

Razglasitev lavreata za literaturo, Petra Handkeja, je v javnosti vzbudila bujno reakcijo, saj je bil apologet Miloševićevega režima in se leta 2006 tudi udeležil njegovega pogreba. Na spletni strani change.org so objavili peticijo, v kateri piše, da Handke, zaradi zagovarjanja Miloševića, ki je odgovoren za neupravičeno smrt več sto tisoč nedolžnih ljudi, nagrade ne zasluži. Peticijo je podpisalo že več kot 33 tisoč somišljenikov.

Vprašanje o Handkejevi zaslužnosti je na plan potegnilo še pretekle primere kontroverznih nagrajencev. Eden izmed njih je naprimer lavreat Fritz Haber, nagrajen leta 1918, ki sicer velja za očeta kemične vojne, saj je med prvo svetovno vojno razvijal različne strupene pline, med drugim klor, s pomočjo katerega so kasneje pobijali množice ljudi. Dvostranski kovanec je tudi nemški nagrajenec Otto Hahn, ki je nagrado prejel za odkritje jedrske cepitve. To je po eni strani omogočilo nov vir za pridobivanje električne energije, a je bilo tudi ključno za razvoj jedrskega orožja. Naslednji, Portugalec António Egas Moniz je bil nagrajen za izum lobotomije, posega, s katerim naj bi prekinili škodljive povezave v možganih in s tem odpravili razna psihična obolenja. Zaradi grozljivih posledic operirancev se je poseg nekaj let zatem ukinil, nagrada pa je ostala v njegovih rokah. Podobna situacija se je zgodila tudi pri Paulu Müllerju, ki je Nobelovo nagrado prejel za odkritje učinkovitosti DDT-ja proti raznim členonožcem, s katerim so začeli zdraviti tifus in malarijo. Šele leta kasneje, ko so ugotovili njegov škodljiv vpliv na druge organizme, so ga s Stockholmsko konvencijo prepovedali. 

Zakaj se Nobelova nagrada za matematiko ne podeljuje, ni povsem znano. Ena od možnih razlag, ki kroži v javnosti, je, da se Nobel zanjo ni odločil, ker je imela njegova partnerka ljubezensko afero z matematikom Gostom Mittag-Lefflerjem. Druga možnost pravi, da nagrade ni vključil v oporoko, saj so jo takrat podeljevali že na Švedskem. Kot tretjo razlago pa javnost jemlje pomislek, da konec 19. stoletja pomen matematike za človeštvo še ni bil tako očiten, kot je danes.