Janez Janša je v pesnitvi o lepotah Slovenije omenil domobransko pokopališče

Janševa domoljubna pesnitev, z vsemi pridevniki in presežki vred, posredno sporoča tudi nekaj drugega. Ne govori le o lepotah domovine, pač pa to domovino, pogled nanjo, postavi v točno določen kontekst.

V delu, kjer opisuje lepote slovenskih zgodovinskih dežel, Štajerske, Dolenjske, omenja tudi Ljubljano, prestolnico Slovenije. Janša jo opiše takole: »V Ljubljani katedrala, Orlov vrh, mladenka zala.« Katedrala je seveda stolnica, mladenka zala je nekaj lepega, vprašanje pa je, kaj tam počne Orlov vrh. Zakaj Janša omenja to majhno jaso na skrajnem južnem delu griča, na katerem stoji ljubljanski grad, ne pa bolj znanega Rožnika ali Golovca?

Na Orlovem vrhu je bilo med drugo svetovno vojno domobransko vojaško pokopališče. Domobranci so tam pokopavali vojake, ki so umrli med spopadi. Tam so potekale tudi pogrebne slovesnosti. Koliko je bilo tam pokopanih ljudi, se ne ve natančno, a gotovo vsaj sto, če ne več. Po drugi svetovni vojni je bilo pokopališče uničeno, križi in ostali pomniki odstranjeni. Po nekaterih informacijah naj bi bili preneseni tudi posmrtni ostanki. Po osamosvojitvi je Nova slovenska zaveza na kraju nekdanjega vojaškega pokopališča poskušala postaviti pomnike, križe, a so bili večkrat odstranjeni.

V spomin na umrle se leseni križ včasih znova pojavi …

Morda se je Janša zmotil, a besede pesnikom v usta ne skačejo same od sebe. Teza, da je v svoji pesmi namenoma omenil pozabljeno domobransko pokopališče, ne pa recimo žice, s katero je bilo mesto obdano med drugo svetovno vojno, je prepričljivejša.

In s tega stališča lahko Janševo pesem brez pretiravanja primerjamo z neko drugo pesmijo. Njen naslov ni »Najlepša si, Slovenija«, pač pa »Lijepa li si«. Njen avtor je hrvaški pevec Marko Perković Thompson, njeno besedilo pa govori o lepotah Zagorja, Slavonije, Dalmacije, Like, Istre in, jasno, tudi Herceg-Bosne. Marko Perković Thompson ni samo pevec, temveč tudi odkriti podpornik ustašev.