»Preučujemo najboljši model za Gorenje«

V Gorenju se kažejo obrisi novih zmanjšanj števila zaposlenih, tokrat z bolj prefinjenimi metodami 

V Velenju, kjer je sedež skupine Gorenje, se med zaposlenimi širi negotovost. Po podjetju krožijo govorice, da se obetajo nove kadrovske spremembe, s katerimi naj bi lastniki, kitajska korporacija Hisense, zmanjšali število zaposlenih. Tokrat naj bi bili na udaru predvsem režijski delavci, za katere je sicer znano, da jih je relativno veliko, kar naj bi motilo tudi Kitajce. Neuradno je tako slišati, da bo vodstvo podjetja okoli 100 ali še več posameznikov iz srednjega menedžmenta v prihodnjih tednih obvestilo o premestitvi v Ljubljano; ker je med njimi velika večina domačinov iz Velenja, naj bi se jim z vsakodnevno dolgotrajno vožnjo v prestolnico tako znižala kakovost življenja, da bi slej ko prej sami podali odpovedi o delovnih razmerjih, Gorenje pa bi se tako na »mehek« način znebilo kadrovskega presežka.

Vodstvo skupine nam neuradnih navedb ni neposredno potrdilo, so pa poudarili, da resnično razmišljajo o nadaljnjih reorganizacijah. »Tako kot je Hisense napovedal že ob prevzemu, namerava Gorenje postaviti za center vseh evropskih operacij za skupino Hisense. V tej fazi preučujemo najboljši model za bodočo organizacijo vseh Hisensovih hčerinskih družb v Evropi. Lastnik kakršnekoli konkretne odločitve še ni sprejel, zato o podrobnostih, o katerih sprašujete, še ni mogoče govoriti,« so nam sporočili prek predstavnice za odnose z javnostmi Mateje Celin.

Ne bi bilo prvič, da Kitajci posegajo v delovna razmerja z zaposlenimi. Po začetnih napovedih o širjenju proizvodnje in dodatnem zaposlovanju v regiji je vodstvo skupine februarja napovedalo, da približno 300 zaposlenim za določen čas ne bo podaljšalo pogodb. Junija je sindikat Gorenja od uprave prejel seznam presežnih delavcev; na njem je bilo 1481 imen, od katerih so 1377 ponudili nove, povečini manj ugodne pogodbe o zaposlitvi, preostale 104 pa so odpustili. To je bilo sicer manj od prvotnih predvidevanj, da bo moralo na cesto okoli 270 presežnih delavcev; k zmanjšanju obsega odpuščanja naj bi lastnike prisilil pritisk sindikatov in posledično javnosti. Morda so zdaj našli drugačen način, da izpolnijo svoje načrte.

Takšna je pač realnost pod tujim lastnikom, ki najprej gleda predvsem na svojo dobrobit. Dokler je bilo Gorenje v slovenski lasti, je skupina poleg ekonomske izpolnjevala tudi socialno funkcijo osrednjega zaposlovalca v Šaleški dolini – četudi so zaradi tega trpele bilance. Pred kitajskim prevzemom je imela skupina okoli enajst tisoč zaposlenih, od tega več kot šest tisoč v Sloveniji, dobrih štiri tisoč v Velenju. Še vsaj deset tisoč zaposlenih imajo Gorenjevi lokalni dobavitelji in podizvajalci; ob upoštevanju dejstva, da ima večina teh ljudi družine, so na mestu ocene, da daje Gorenje kruh več kot 30 tisoč ljudem.

Ali kot je pred časom za Mladino pojasnil ekonomist Bogomir Kovač: »Prav ta socialna vloga je tako prednost kot slabost Gorenja. Po eni strani zavezanost regiji skupini zagotavlja notranjo kohezivnost in močno notranjo kulturo, po drugi pa zavira prehod iz proizvodnega v globalno podjetje, ki neguje tržno miselnost.«