(Kratena) pravica do poštenega sojenja

Katalonski politični zaporniki, ki jih je špansko vrhovno sodišče pred štirinajstimi dnevi obsodilo na zelo visoke zaporne kazni zaradi vloge v pripravah referenduma o neodvisnosti leta 2017, so že napovedali vložitev pritožbe na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Toda to bodo lahko storili šele, ko bo o razsodbi vrhovnega sodišča odločilo špansko ustavno sodišče, s tem pa se utegne, če sklepamo po dosedanjem ravnanju tega sodišča, celotni pritožbeni postopek zelo zavleči.

Spomnimo se, da so konec lanskega leta štirje izmed zaprtih osamosvojiteljev z gladovno stavko od ustavnega sodišča terjali odgovor na svoje zahteve po sodnem varstvu. Po španski zakonodaji je odziv na takšno zahtevo treba podati največ v 30 dneh, v tem primeru pa se ustavno sodišče sploh ni odzvalo. Predsednik Katalonije Quim Torra je tedaj v pogovoru za Mladino pojasnil, da »špansko ustavno sodišče ne odgovori na njihove pritožbe, brez njegovega odgovora pa svojega primera ne morejo predložiti evropskemu sodišču … Vztrajali bomo, da jim sodi evropsko sodišče, čeprav vemo, da sodni postopek lahko traja šest ali sedem let.«

Kako bo ESČP razsodilo v primeru katalonskih političnih zapornikov, seveda ni mogoče predvideti. Konec letošnjega maja je razsodilo v prid odločitvi španskega ustavnega sodišča, ki je 9. oktobra 2017 Kataloniji odpravilo avtonomijo, saj je bilo to »v takratnih okoliščinah nujno zaradi zagotavljanja javne varnosti in obrambe zakona in reda«. Predsednik ESČP Guido Raimondi na vprašanje, ali obstaja tveganje, da »Španija krši temeljne človekove pravice«, ni hotel odgovoriti, na vprašanje o katalonskih političnih zapornikih pa je odvrnil, da na tej podlagi »ne more izpeljati splošnih sklepov o demokraciji v Španiji«.

Sicer pa sodišče v Strasbourgu še vedno odloča tudi o usodi baskovskih političnih zapornikov. V španskih zaporih je danes še vedno več kot 240 sodelavcev ETE in njenih frakcij, čeprav je ta separatistična organizacija, ki je v boju za neodvisnost Baskije desetletja ustrahovala špansko prebivalstvo, leta 2011 nehala delovati in se je razorožila.

ESČP je novembra lani razsodilo, da je bila enemu izmed njih, zdajšnjemu voditelju independistične koalicije EH Bildu Arnaldu Otegiju, ki so ga zaradi domnevnega sodelovanja z ETO obsodili na desetletno zaporno kazen, »kratena pravica do poštenega sojenja«.

Po mnenju Arnalda Otegija, objavljenem v Guardianu, skuša Španija s povsem neprimernimi primerjavami zdajšnjega nasilja v Kataloniji in tistega izpred desetletij v Baskiji preoblikovati legitimne in miroljubne zahteve po samoodločbi Kataloncev v nasilne. »Španski mediji in sodišča v zvezi s Katalonci govorijo celo o ’terorizmu’. Španija ne bo omahovala pri uporabi te laži.« Hkrati pa je izrazil zaskrbljenost zaradi prihodnosti katalonskih političnih zapornikov z mislijo, da je »šele po tem, ko sem odslužil dolgoletno zaporno kazen, ESČP razsodilo, da je bilo sojenje nepošteno. Isto lahko doleti Katalonce.«