V soboto bodo po ulicah ponovno marširali neonacisti

Nogometni klubi proti neonacijem. Tudi na stadionih poteka kulturni boj. 

Prihodnjo soboto bodo po ulicah nemškega Bielefelda ponovno marširali neonacisti. Tako kot lani – ko se je na demonstraciji zbralo približno 400 ljudi – tudi letos desničarski skrajneži protestirajo, ker je Ursula Haverbeck še vedno v zaporu, kjer prestaja dveletno kazen zaradi zanikanja holokavsta. Haverbeckova, nekdanja žena vidnega člana nacistične stranke Georga Haverbecka, vztrajno trdi, da je "holokavst največja laž v zgodovini". Prav zaradi vztrajnega zanikanja obstoja holokavsta se že zadnjih 15 let bori z nemškimi organi pregona. Na letošnjih evropskih volitvah je bila tudi nosilka liste neonacistične stranke Die Rechte, ki je znana po skrajnih nacionalističnih stališčih.

Letos so desničarski skrajneži v želji po večji udeležbi na neonacističnem shodu plakate nalepili tudi na pročelje stadiona v Bielefeldu, kjer domuje nogometni klub Arminia. V klubu so se na neljubi dogodek ostro odzvali. Vse navijače so v izjavi za javnost pozvali, naj se udeležijo napovedanih protestnih shodov, ki bodo nestrpnežem, rasistom in ksenofobom dali vedeti, da v Bielefeldu niso dobrodošli. Že lani je bila manifestacija uperjena zoper desničarske skrajneže bolje obiskana, saj se je shoda udeležilo 3000 ljudi. Tudi letos organizatorji pričakujejo dober obisk, predvsem zaradi poziva Arminie.

V klubu so pred nedeljsko domačo tekmo organizirali tudi čistilno akcijo, kjer so skupaj z navijači stadion ter njegovo okolico "očistili neonacistične nesnage". Potezo Arminie je potrebno pozdraviti, saj so številne navijaške skupine v Nemčiji (ter tudi drugod po Evropi), v zadnjih letih skrenile na tirnice populizma, nacionalizma in protimigrantske retorike. Skrajni desničarji prevzemajo vodilne položaje na tribunah in s tem "normalizirajo ter širijo nestrpnost". Tudi na stadionih poteka kulturni boj.

Nogometni klubi se od neonacističnih navijaških skupin praviloma oddaljijo, številnim društvom tudi prepovejo obiskovanje tekem ter onemogočijo nadaljnje delovanje, a se ta skrajna združenja nato preselijo v ilegalo. Uradno tovrstne navijaške skupine ne obstajajo, a se njihovi člani še vedno udeležujejo tekem ter s svojim delovanjem širijo svoje nestrpne predsodke.

Spomnimo se le na Chemnitz, ki je bil lanskega avgusta ohromljen zaradi manifestacij skrajnih desničarjev. Povezava z nogometnimi navijači na prvo žogo ni očitna, a ob podrobni analizi, kaj kmalu ugotovimo, da so nogometni huligani ter skrajni desničarji, neonacisti, v številnih primerih tesno povezani. Kaotic Chemnitz, že od leta 2012 s strani kluba in Saške dežele prepovedana skrajno desničarska navijaška skupina, je v času neonacističnih protestov na svojem Facebook profilu zapisala: "Naše mesto - naša pravila". Številni huligani so na protestih povzročali nemire ali so bili celo organizatorji le-teh.

V začetku marca se je v središču pozornosti znova znašel Chemnitzer FC, tokrat zaradi navijaške koreografije, kjer so se navijači poslovili od nekdanjega kolega in poklonili huliganu, ki je sredi devetdesetih let ustanovil skupino HooNaRa (huligani-nacisti-rasisti) ter aktivno sodeloval pri organizaciji avgustovskih neonacističnih protestov. Klub se je od dogodka oddaljil, a športni direktor kluba je nemudoma odstopil.

Tesne povezave med neonacisti in navijači lahko najdemo še pri enem saškem klubu, tj. Dynamo iz Dresdna. Prav v Dresdnu je nedavno mestni svet, zaradi neobvladljivega stanja ksenofobnih in protiislamskih napadov, sprejel resolucijo, s katero so v mestu razglasili izredno stanje zaradi neonacizma. Seveda je postavljanje enačaja med neonacisti in huligani napačno. Vsi huligani vendarle niso neonacisti, so pa ti zelo glasni, dejavni, nasilni in predvsem ekstremni.

Nogometni klubi se od neonacističnih navijaških skupin praviloma oddaljijo, številnim društvom tudi prepovejo obiskovanje tekem ter onemogočijo nadaljnje delovanje, a se ta skrajna združenja nato preselijo v ilegalo. Uradno tovrstne navijaške skupine ne obstajajo, a se njihovi člani še vedno udeležujejo tekem ter s svojim delovanjem širijo svoje nestrpne predsodke.

Seveda pa vse ni tako črno kot izgleda. Kot svetlo točko nemške nogometne in navijaške krajine velja omeniti hamburški Sankt Pauli. Za navijače je značilna odprtost do vseh družbenih skupin, glavnina navijačev se tako opredeljuje za borce proti rasizmu, fašizmu, seksizmu, homofobiji in ksenofobiji. Svoja stališča so jasno izrazili tudi ob nedavni podpori enega od igralcev do turškega posredovanja v Kurdistanu. Cenk Sahin je zaradi podpore vojaškemu posredovanju Erdoganovih čet ostal brez pogodbe. Vojna in avtoritarnost pač nista vrednoti, ki bi bili skladni s klubsko politiko.