5. 11. 2019 | Svet
Zadnji sovjetski predsednik Gorbačov svari pred jedrsko vojno
"Vsi narodi morajo jasno povedati, da je treba jedrsko orožje uničiti, saj bomo na ta način rešili sebe in planet"
Danes 88-letni Gorbačov v intervjuju za britanski BBC
© BBC / YouTube
Zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov opozarja, da svetu zaradi napetosti med Rusijo in Zahodom ter jedrskega orožja, ki ga imata, grozi "ogromna nevarnost". V včeraj objavljenem pogovoru za britanski BBC je vse države pozval k uničenju jedrskega orožja.
"Dokler bo obstajalo orožje za množično uničevanje, še posebej jedrsko, obstaja ogromna nevarnost," je dejal Gorbačov, ki je nekdanjo Sovjetsko zvezo vodil od leta 1985 do njenega razpada leta 1991, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vsi narodi morajo jasno povedati, da je treba jedrsko orožje uničiti", saj bomo na ta način "rešili sebe in planet", je poudaril 88-letni nekdanji voditelj.
Čeprav mnogi analitiki menijo, da se je hladna vojna med Moskvo in Zahodom končala z razpadom Sovjetske zveze, je Gorbačov mnenja, da med stranema še vedno obstaja vzdušje vojne, čeprav nekoliko manj hladno.
"Poglejte, kaj se dogaja. Na različnih območjih so spori, prihaja do streljanja. Letala in ladje pošiljajo sem in tja ter vsepovsod. To niso razmere, ki si jih želimo."
Mihail Gorbačov
"Poglejte, kaj se dogaja. Na različnih območjih so spori, prihaja do streljanja. Letala in ladje pošiljajo sem in tja ter vsepovsod. To niso razmere, ki si jih želimo," je še dejal Gorbačov, ki je leta 1990 prejel Nobelovo nagrado za mir za vodilno vlogo v mirovnem procesu, ki je vodil do padca Berlinskega zidu in "hladno vojno privedel do mirnega konca", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Prejel jo je za sklenitev zgodovinske pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF) z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom leta 1987. S pogodbo sta se obe strani zavezali k uničenju vseh jedrskih in konvencionalnih raket kratkega in srednjega dosega, torej raket z dosegom med 500 in 5500 kilometrov. Enako je veljalo za lanserje teh raket. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa.
Iz pogodbe je letos izstopil ameriški predsednik Donald Trump, nato pa še Moskva. Strani se medsebojno obtožujeta kršenja pogodbe.
lWMuULcb0sk
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.