5. 11. 2019 | Politika
»Vlada je zamolčala, da je večina prejemnikov dodatka že zaposlenih«
Vlada je zamolčala, da je večina prejemnikov dodatka že zaposlenih; v delovnem razmerju je 5.412 od 9.964 prejemnikov, 448 jih je samozaposlenih, 37 je kmetov in 16 oseb, ki prejemajo kmečko pokojnino oziroma preživnino.
Vrsta pred razdeljevalnico brezplačnega toplega obroka v Ljubljani, april 2015
© Borut Krajnc
Danes bodo v Državnem svetu (DS) odločali o vetu na novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek na delovno aktivnost za prejemnike denarne socialne pomoči. Novela bo prizadela 24.209 najrevnejših med nami, brez socialne pomoči bo ostalo 2.674 odraslih in 1.916 otrok, ta pa se bo znižala tudi 11.110 odraslim in 8.509 otrokom. Nevladne organizacije so zato na državne svetnice in svetnike naslovile javno pismo ter opozorilo o tem, da ne odločajo o družinah, ki živijo razkošno, temveč o družinah, ki se že zdaj komaj prebijejo skozi mesec.
Med prejemniki najvišje socialne podpore je kar dve tretjini takšnih, ki že tri mesece niso prejeli plače.
Javni poziv spodaj objavljamo v celoti.
Spoštovane državne svetnice in svetniki!
Danes boste odločali o vetu na novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek na delovno aktivnost za prejemnike denarne socialne pomoči. Novela bo prizadela 24.209 najrevnejših med nami, brez socialne pomoči bo – po uradnih podatkih MDDSZ – ostalo 2.674 odraslih in 1.916 otrok, znižala pa se bo 11.110 odraslim in 8.509 otrokom. Med njimi je 1.273 enostarševskih družin. Novela samohranilki na minimalni plači in z enim otrokom odvzema 197 evrov, samohranilki z dvema otrokoma pa 205 evrov. To niso družine, ki živijo razkošno – to so družine, ki se že zdaj komaj prebijejo skozi mesec. Tudi ni pomembno, da smo ukrep sprejeli sredi gospodarske krize in da je kriza zdaj mimo. Ker to za družine, ki jim ministrstvo namerava odvzeti dodatek, ne igra nobene vloge: kljub splošnemu gospodarskemu blagostanju bodo samo še revnejše. Od poslancev smo lahko slišali, da se bodo že znašle. Drži, brez 70, 100 ali 200 evrov se je mogoče znajti – če si minister ali ministrica, poslanec ali poslanka, direktor ali direktorica. En obisk toplic manj! Ali ena dobra večerja manj! Toda za revne ta vsota ni vprašanje iznajdljivosti, temveč preživetja. Ne dobre večerje, temveč kosa kruha.
Vlada je trdila, da želi z ukinitvijo dodatka spodbujati zaposlovanje. A je obenem zamolčala, da je večina prejemnikov dodatka že zaposlenih; v delovnem razmerju je 5.412 od 9.964 prejemnikov DDA, še 448 jih je samozaposlenih, 37 je kmetov in 16 oseb, ki prejemajo kmečko pokojnino oziroma preživnino. Večina dodatka torej ne prejema, ker bi bila brez dela, temveč zaradi svojih tako nizkih plačah, da brez socialne pomoči ne zmorejo preživeti sebe in svojih družin. Vsem tem zato nič ne pomaga, da prihodki od vključitve v aktivno politiko zaposlovanja odslej ne bodo več zmanjševali socialne pomoči, saj kot že zaposleni enostavno niso kandidati za ukrepe aktivne politike zaposlovanja in se lahko za tovrstne dodatne prihodke samo obrišejo pod nosom. Tudi to je vlada zamolčala.
Trdila je tudi, da smo se ujeli v past neaktivnosti in to dokazovala z navedbami, da socialna podpora danes dosega že 91 odstotkov minimalne plače. A je na koncu morala priznati, da od 90 tisoč prejemnikov socialne podpore pomoč v višini 91 odstotkov minimalne plače prejema samo 305 (!) oseb, se pravi le 0,3 odstotka vseh, pa še pri teh je dolgotrajnih prejemnikov samo deset (10!), velika večina ostalih pa takšne podpore ni prejemala več kot en mesec. Da bi bila vladna blamaža še večja, je med prejemniki najvišje socialne podpore kar dve tretjini takšnih, ki ne samo da niso delomrzneži, kot bi jim rada podtaknila vlada, temveč so celo polno zaposleni, na polni podpori pa so izključno zato, ker jim njihovi delodajalci že tri mesece niso izplačali niti centa plače.
Spoštovani državne svetnice in svetniki, enostavno ni prav, da ob rekordnem proračunu in primerjalno gledano (še vedno) odlični gospodarski rasti pod pragom revščine živi 268.000 Slovencev, od tega 89.000 upokojencev in 52.000 zaposlenih. Ne samo, da je to komaj kaj manj kot sredi gospodarske krize leta 2012, kot v humanitarnih organizacijah vztrajno opozarjamo, se spreminja tudi struktura ljudi, ki potrebujejo pomoč – ponjo zdaj k nam ne prihajajo samo brezposelni in upokojenci, temveč tudi družine z minimalnimi plačami. Z novelo jih zdaj poslanci k nam očitno pošiljajo še več. Ministrica za delo in koalicija bosta na to najbrž odgovorili, da ni normalno, da so socialni izdatki danes, v času gospodarske rasti, višji, kot so bili v času gospodarske krize. A tudi na to so že dobili prepričljiv odgovor. Takole jim je septembra odgovorila voditeljica Odmevov: ampak a ni po zdravi pameti tako, da kadar imaš visoko gospodarsko rast in visoke prihodke, poskrbiš ravno za najnižje socialne sloje?
Če tovrstne zdrave pameti in predvsem solidarnosti do najšibkejših med nami že niso premogli poslanci, ko so prejšnji teden novelo potrdili, upamo, da ju boste vsaj državni svetniki in izglasovali veto nanjo. Od teh sto ali dvesto evrov, ki jih hoče vlada na vse kriplje odvzeti revnim, namreč prav vsak evro šteje in dela razliko, saj v resnici rešuje delček dostojanstva staršev in daje drobec upanja njihovim otrokom.
S spoštovanjem,
Rdeči križ Slovenije
Slovenska karitas
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Zveza društev upokojencev Slovenije
Center nevladnih organizacij Slovenije – CNVOS
Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije
Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Društvo SOS telefon
Društvu Projekt Človek
Nadškofijska karitas Maribor
Škofijska karitas Celje
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Koper
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Ljubljana
Mirovni inštitut
Ženski lobi Slovenije
Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice
Mozaik, društvo za socialno vključenost
Forum za enakopraven razvoj
Društvo Legebitra
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Društvo za nenasilno komunikacijo
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto
Fundacija BIT Planota
Združenje DrogArt
Društvo za pomoč in samopomoč Želva- Eureka
Zavod Dobra družba
ARS VITAE - Društvo za razvoj in izvajanje programov pomoč
Društvo regionalna varna hiša Celje, Velenje in Slovenj Gradec
Društvo Vezi
Društvo zeliščarjev Pomurje
Društvo upokojencev Cankova
Društvo ledvičnih bolnikov Pomurja
Društvo za zdravo življenje Nova Pot Radenci
Društvo diabetikov Murska Sobota
Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije
Ustanova lokalna razvojna fundacija za Pomurje
Društvo si.energija
Zavod bistra hiša
Društvo prekmurska herbija
Društvo Geoss
Društvo za podporo civilne družbe
Društvo Žitek
Društvo Grom
Društvo mažoretk Bakovci
Mažoretna zveza Slovenije
Turistično društvo Büjraš Ižakovci
Dobrodelno društvo Pomagajmo odprtih src
Večetnično kulturno, izobraževalno, turistično in športno društvo
Zveza kulturnih društev Prekmurja
Zveza bosanskohercegovskih kulturno umetniških in humanitarnih organizacij
Društvo ljubiteljev BiH knjige – Drina
Balonarski klub Bakovci
OPRO, zavod za aplikativne študije
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.