Agriturismo 2.0

Kmečki turizem Silene
Via Gruden 9, Doberdob (Italija)
Tel.: +39 328 009 5600
Silene od četrtka do sobote kuha večerje, od 19. do 23. ure, ob nedeljah pa kosila, od poldneva do 15. ure.

Ambient:
mladostno in domiselno opremljena, svetla, udobna in ravno prav velika obedovalnica

Napitki:
iz buteljk po praktično kletnih cenah (od 1,8 do 2,2 € za kozarec) natakajo simpatična vina kleti Podere Marcello – od peneče rebule do terana – in rokodelsko pivo Villa Chazil

Dostopnost:
blizu zahodne meje je to, parkirišče imajo, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
polpeti iz rdeče pese kruhovi cmoki ocvrti zajec

Ne tako fino:
dimljene perutničke

Predjedi stanejo od 5,5 do 6,5, testenine od 7 do 8,5, glavne jedi od 8,5 do 14,5, sladice pa 5 evrov.

»Meje so v glavah, pobje. In ker je tale dob že v ime nu dobe r, kar pejmo! « j e načrtovalno ekspedicijsko dilemo na hitro presekal Konzumov čelnik in s seznama priporočil našega zamejskega doušništva izbral precej nov doberdobski agriturizmovski pogon Silene. Že ko smo prestopili silenski prag in pokukali v sodobno opremljeno jedilnico, je postalo kaj hitro jasno, da ne gre za stereotipni, generični rustikalni kmečki turizem, ampak za sodobno, mladostno interpretacijo tovrstnega gostinskega obrata, ki pa se tradicije vseeno drži na najpomembnejših točkah – pri selekcioniranju surovin, upoštevanju sezone in tem, da veliko večino stvari pripravljajo sami – od treh vrst (kostanjev, beli, bučni) 72 ur fermentiranega kruha prek pašt in njokov do finalnih likerjev in žganic.

Ob kuhinjskem pozdravu, v kostanjevi moki panirani ocvrti cvetači, so stregli domač aperitivni špric (peneče vino, metin sirup, sodavica), nato pa začeli presenečati s sodobno kulinarično interpretacijo časa in prostora. Takoj velja posebej omeniti resno obdelavo sezonske zelenjave, ki tu ni potisnjena v podporno vlogo, ampak je pogosto glavna: mehki, sferasti polpeti iz rdeče pese z omako iz dimljene rikote so bili izjemni, v njihovi ligi so bili tudi drobceni krompirjevi kroketi s kislico na nežno prepraženem poru in divjem koromaču, malo bolj konvencionalna, a prav tako okusna sta bila ješprenj z v zadnjih izdihljajih toplih dni nabrano papriko, jajčevci in bučkami ter jesenska kremna, s curryjem odišavljena bučna juha. Mesa nismo pogrešali niti v porciji kruhovih cmočkov, ojačani z omako iz dve leti starega sira, masla in žajblja; ko smo že pri tej gverci – listič v nekakšni hrustljavi teranovi tempuri je bil odlična pika na i krožnika piščančjih polpetov s topinamburjevo kremo.

Ob paštah smo že kar glasno predli, tudi zato, ker tukaj Silenci niso komplicirali – mehke njoke so opremili z račje-teranskim ragujem, rumenjaške široke rezance pa s preprostim zajčjim ragujem na belo z ravno pravšnjim odmerkom svežih zelišč za karakter. Zelišča (predvsem je bilo čutiti osvežilno ostrino mete) so nad povprečje dvignila še eno jed: hrustljavo ocvrti razkoščičeni kosi zajca so bili super prav zaradi v drobtine vmešanega zelenja. Edino razočaranje so bile na žaru dimljene piščančje perutničke, ki so bile nekakšen polizdelek – ob koncu rauhanja bi jih kazalo hrustljavo zapeči, opremiti z gvercami ali omako oziroma s čimerkoli drugim kot s porcijo suhega, zadrobtinjenega krompirja. Ampak hej – ob jabolčnem štrudlju z rozinami, krasnem jesenskem biskvitu/torti, prijaznem osebju (chef Andrej priskoči na pomoč s slovenščino), v kafetjeri postreženem kofetu in zanimivih destilatnih derivatih (z rdečo peso?!) je Silene zagotovo pozornosti, obiska in aplavza vreden obrat. Tako se dela!