Prepoved frackinga

Zadnji ponedeljek v letošnjem avgustu je pokrajino Lancashire na severozahodu Anglije stresel potres z magnitudo 2,9. Ni ga povzročilo naravno premikanje tektonskih plošč, pač pa človeška dejavnost. Britansko podjetje Cuadrilla je na nahajališču zemeljskega plina Preston New Road izvajalo fracking, hidravlično drobljenje. Pritisk tisočev kubičnih metrov vode, ki so jo s pomočjo velikanskih črpalk vbrizgali v vrtino, da bi kamnina v globini razpokala in bi plin lažje pritekal na površje, je povzročil tresenje tal, ki so ga čutili lokalni prebivalci. Dela so ustavili.

Prejšnji teden je britanska vlada razglasila moratorij na tovrstno izkoriščanje nahajališč fosilnih goriv v Angliji (na Škotskem, Severnem Irskem in v Walesu prepovedi že veljajo). Državni regulator, Uprava za nafto in plin (OGA), je namreč objavil izsledke neodvisnih raziskav, iz katerih izhaja, da ob nadaljevanju dejavnosti podobnih ali še močnejših potresov tudi v prihodnje ni mogoče izključiti, kar bi lahko lokalnemu prebivalstvu »povzročilo škodo in nemir«. Gospodarsko ministrstvo se je zato odločilo za moratorij, »dokler ne bodo na voljo prepričljivi dokazi, da je dejavnost mogoče izvajati varno«.

Slovenski mediji pri povzemanju novice niso pozabili na dejstvo, da želi ravno britansko podjetje hidravlično drobljenje izvajati tudi v Sloveniji. Družba Ascent Resources v sodelovanju s slovensko družbo Petrol Geoenergo namreč čaka na dovoljenje Agencije za okolje za izvedbo postopka hidravličnega drobljenja na dveh vrtinah v bližini Petišovcev. Bi morali torej ta postopek prepovedati tudi pri nas? Kot so ta teden potrdili na ministrstvu za okolje, naj bi še letos predlagali spremembo zakona o varstvu okolja, s katero bi fracking prepovedali tudi v Sloveniji.

Kot so ta teden potrdili na ministrstvu za okolje, naj bi še letos predlagali spremembo zakona o varstvu okolja, s katero bi hidravlično drobljenje prepovedali tudi v Sloveniji.

Postopek, ki je povzročil potres v Angliji, je sicer v osnovi res enak postopku, ki ga načrtujejo v Petišovcih, a z eno pomembno razliko – v Sloveniji bi bil izveden v bistveno manjšem obsegu. Hidravlično drobljenje je že več desetletij star postopek, ki so ga v preteklosti že velikokrat uporabili tudi na prekmurskih nahajališčih. Namenjen je povečanju poroznosti ciljnih geoloških plasti in s tem povečanju pritoka plina iz vrtine. Razlog, da je postopek postal v svetu zloglasen, je v tehnološkem napredku, ki je omogočil njegovo izvajanje v velikem obsegu. Sodobne tehnike namreč omogočajo, da se vrtanje, ko vrtina doseže želeno globino, nadaljuje horizontalno, tudi po kilometer in več. In ko na taki vrtini izvedete postopek drobljenja, lahko na en mah sprostite velike količine v kamnini ujetega plina. Da takšni postopki lahko povzročijo potrese, je že nekaj časa znano iz izkušenj iz ZDA, pa tudi denimo iz Nizozemske. A količine vode, ki so za to potrebne, so vsaj desetkrat večje od tistih, ki jih predvidevajo v Petišovcih, kjer ni govora o horizontalnem vrtanju, temveč o klasičnih vertikalnih vrtinah. Poleg tega je na območju Petišovcev plin v plasteh peščenjakov, ki še niso povsem konsolidirane kamnine in jih je lažje hidravlično drobiti kot plasti skrilavcev, kjer najpogosteje izvajajo problematično drobljenje velikega obsega.

Drobljenje velikega obsega po besedah dr. Miloša Markiča z Geološkega zavoda Slovenije dejansko lahko povzroči potrese do magnitud 2–3. »Tresenje, ki ga lahko izzove, je približno takšno, kot bi mimo vaše hiše peljal težek tovornjak ali pa tovorni vlak, če živite ob železniški progi.« Dozdajšnji postopki drobljenja v Petišovcih pa, nadaljuje, niso povzročili nikakršnega zaznavnega potresa, niti negativnih vplivov na pitne in gospodarsko pomembne vode.

Dr. Željko Vukelić, predstojnik oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje na ljubljanski naravoslovno-tehnični fakulteti, navaja, da petišovsko nahajališče plina leži med 2700 do 3000 metrov globoko, podtalnica v severovzhodni Sloveniji je na globini do 150 metrov, geotermalna voda pa sega do globin okoli 1700 metrov. Vmes je več neprepustnih geoloških plasti. »Zaradi omenjenih tehničnih parametrov in drugih strokovnih presoj menim, da hidravlično drobljenje v Petišovcih ne bi imelo negativnih posledic za okolje.« Zato bi bila po njegovem mnenju morebitna prepoved izvajanja frackinga v Sloveniji neupravičena. »Do zdaj še nisem zasledil strokovnega mnenja, ki bi me prepričalo o prepovedi.« Nasprotovanje vsem oblikam hidravličnega drobljenja je povsem legitimno. Ne nazadnje gre za izkoriščanje nahajališč fosilnih goriv, katerih raba odločilno prispeva k podnebnim spremembam. Ni pa prepričljivo frackingu, ki so ga že izvedli in ga še načrtujejo v Petišovcih, nasprotovati na podlagi negativnih izkušenj z drobljenjem velikega obsega v ZDA, Angliji in drugih državah. Postopki in geološka sestava tal se, kot opozarjajo strokovnjaki, v primeru Petišovcev za kaj takega preveč razlikujejo od problematičnih primerov iz tujine.