Lepotni popravki

Dopolnjen pravilnik o prometni signalizaciji med drugim predvideva nekatere nove različice veljavnih znakov, med katerimi je v zadnjih dneh največ zanimanja zbudila možnost ženske silhuete na semaforjih. Poteza je seveda dobrodošla, saj smo imeli (razen v Kranju) do zdaj na semaforjih zgolj moške silhuete.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je na tiskovni konferenci dejala, da s spremembo dajejo le možnost, da poleg silhuete v hlačah uporabimo tudi žensko silhueto oziroma silhueto v krilu. »Časi, ko smo bile ženske obsojene na slabši položaj v družbi, bi morali biti davno za nami. Če je takšna sprememba pravilnika moteča, se lahko vprašamo, kakšna je naša slovenska družba. Kot ministrica pa se bom vsekakor zavzemala, da v prihodnje na državnih cestah postavimo tudi nekaj takšnih znakov, ki jih sprememba omogoča,« je dodala.

Vse lepo in prav, še posebej iz ust prve slovenske predsednice vlade, ki je morala na položaju v politiki zgolj zaradi svojega spola doživeti marsikatero neprijetnost, ki je bila njenim moškim kolegom prihranjena, »kritiki« so se denimo pogosto ukvarjali z dolžino in vzorcem njenega krila ter višino petk na čevljih.

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, meni, da je reprezentiranje raznolikosti sestavni del družbe, obenem pa se sprašuje, koliko ljudi bi to spremembo v resnici opazilo, če napoved uvedbe ne bi dvignila toliko prahu.

A slepili bi se, če bi menili, da pri semaforjih z žensko silhueto ne gre le za lepotne popravke, saj ne odsevajo dejanske družbene enakosti med spoloma. Desničarskih spletnih portalov, ki so se pričakovano zgražali, da gre za še eno v nizu feminističnih zamisli, ne gre jemati resno, vendar bi morali resno vzeti to, da so v Sloveniji moški za enako delo še vedno plačani bolje od žensk in da je diskriminacija odpravljena zgolj na površju. Posebej skrb zbujajoč je podatek, da se je plačna vrzel med ženskami in moškimi v Sloveniji v zadnjih letih med vsemi državami članicami EU najbolj poglobila. Še leta 2010 je bila po podatkih evropskega statističnega urada le 0,9-odstotna, leta 2017 pa že osemodstotna.

Nič bolje ni v razmerju med spoloma v politiki. Od 16 ministrov v sedanji vladi so zgolj štiri ministrice. In čeprav je nova predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen države članice EU pozvala, naj v Bruselj pošljejo čim več kandidatk za evropske komisarke (saj so bile te do zdaj v manjšini), je Slovenija predlagala kandidata.

Za primerjavo lahko vzamemo celo prejšnjo Cerarjevo vlado, v kateri je sedelo osem ministric (polovica), torej še enkrat toliko kot v Šarčevi vladi.

Semaforji z žensko silhueto so dobrodošla prometna popestritev, a ta ne bo prinesla konca nasilja nad ženskami, ki je še vedno tabuizirano, prav tako ne bo zagotovila enakosti med spoloma pri plačilu za delo, tudi ne bo ustavila seksističnega javnega diskurza, ki ga uporabljajo nekateri najvišji javni uslužbenci in politiki.