Preobrat ali predstava za javnost?, Socialna politika ni ekonomska politika

Odzivam se na dva članka, objavljena v 45. številki letošnje Mladine, iz katerih bi bralke in bralci lahko sodili, da je bila socialdemokratska koalicijska vlada od novembra 2008 do februarja 2012 na fiskalnem področju neaktivna (Preobrat ali predstava za javnost?) in da je še posebej zanemarila socialno politiko (Socialna politika ni ekonomska politika).

Podatki statističnega urada Republike Slovenije (SURS / Podatkovna baza SiStat / Ekonomsko področje / Računi države / Temeljni agregati sektorja država, Slovenija, letno / 11. november 2019) kažejo, da so bili v 2011 izdatki sektorja država skoraj za 1,8 milijarde evrov (10 odstotkov) večji kot v 2008 in da so med 2008 in 2011 naraščali po 3,3 odstotka letno. Prihodki sektorja država so bili v 2011 za 168 milijonov evrov (za 1 odstotek) manjši kot v 2008. V letu 2009 so upadli za 770 milijonov evrov (za 5 odstotkov) in se nato od 2009 do 2011 na letni ravni povečali za dobrih 600 milijonov evrov (za 4 odstotke). Javnofinančni primanjkljaj se je v času vodenja ekonomske politike socialdemokratske koalicijske vlade povečal z dobre pol milijarde evrov ali 1,4 odstotka našega bruto domačega produkta v 2008 na skoraj 2,5 milijarde evrov ali 6,7 odstotka slovenskega bruto domačega produkta v 2011. V tem obdobju je nekdanjo politiko drsečega deviznega tečaja pri spodbujanju povečevanja konkurenčnosti in s tem državnega vpliva na rast izvoza nadomestila politika spodbujanja investicij v raziskave in razvoj. Na narodnogospodarski ravni so se te investicije v 2011 dvignile na 894 milijonov evrov, kar je predstavljalo 2,4 odstotka bruto domačega produkta (SURS/ Podatkovna baza SiStat / Ekonomsko področje / Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, / Zaključene časovne serije / Izdatki za raziskovalno – razvojno dejavnost, zaključene časovne serije / Bruto domači izdatki za RRD po sektorjih izvedbe in virih financiranja, (v 1000 EUR), Slovenija, letni podatki do 2016 / 11. november 2019). Država je investicije v raziskave in razvoj spodbujala s financiranjem raziskovalne dejavnosti univerz in znanstvenih inštitutov, s subvencijami in davčnimi olajšavami za podjetja, pa tudi s selektivnimi krediti Slovenske izvozne in razvojne banke. Vse naštete oblike spodbud so povečevale javnofinančni primanjkljaj.

V okviru protikrizne politike socialdemokratske koalicijske vlade so se izdatki slovenske države za socialno zaščito med 2008 in 2011 na letni ravni povečali za 1,1 milijarde evrov ali za dobrih 14 odstotkov. Pri tem so se izdatki za zdravstveno varstvo povečali za 179 milijonov evrov ali za 7 odstotkov, izdatki za starostno in invalidsko varstvo za 565 milijonov evrov ali 16 odstotkov ter ostali izdatki socialne zaščite (nezaposleni, družinsko varstvo, nastanitve, druge oblike socialne izključenosti) za 357 milijonov evrov ali za 23 odstotkov (SURS / Podatkovna baza SiStat / Demografsko in socialno področje / Socialna zaščita / Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite / Izdatki za socialne prejemke socialne zaščite, (mio EUR), Slovenija, letno / 11. november 2019).

Kaj je torej povzročilo padec socialdemokratske koalicijske vlade, krizo dvojnega dna, podarjanje slovenskih podjetij in bank (v privatni in državni lasti)? Odgovor ni preprost. Mislim, da ne sodi na področje ekonomije.