V tujini se krepi nasprotovanje Airbnb-ju, v Sloveniji pa je ta vse bolj razširjen

Pred dvema tednoma je v ameriškem mestu Jersey potekal malce nenavaden referendum. Za spremembo namreč ni šlo za odločanje o kakšnem političnem ali infrastrukturnem projektu, temveč so se volivci in volivke izrekali glede pojava, ki pomembno vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Drugo največje mesto v državi New Jersey se je namreč odločilo, da se bo postavilo po robu spletnemu gigantu Airbnb-ju, ki je opustošil trg najemniških stanovanj in središče mesta spremenil v zabaviščni park za turiste. Mestne oblasti so zato oblikovale svojevrstno rešitev, s katero bi omejili oddajanje stanovanj prek Airbnb-ja – po njihovem predlogu bi lastniki lahko oddajali svoja stanovanja le, dokler v njih živijo tudi sami. S tem naj bi zvezali roke bogatim špekulantom, ki v svojih portfeljih kopičijo nepremičnine in tako siromašijo ponudbo stanovanj in posledično dvigujejo njihove cene in najemnine.

A korporacija se je mestu, v katerem že ima več kot 3000 ponujenih nastanitev, odločno uprla. Airbnb je za svojo kampanjo, ki so jo oblikovali izkušeni politični strategi in je vključevala zasipavanje volivcev z letaki in televizijskimi oglasi, namenil več kot 4,2 milijona dolarjev. Na drugi strani so prizadevanja županstva podprli naravni sovražniki spletnega oddajanja, predstavniki hotelske industrije, ki so kampanjo v prid predlaganim omejitvam podprli s približno milijonom dolarjev donacij. A bolj kot njihov denar so na koncu k izidu referenduma pripomogli jasno vidni negativni učinki, ki jih ima Airbnb na življenje prebivalcev mesta – ti so z veliko večino podprli načrte oblasti. »Mislili so, da bo njihov denar prevladal, in ponosen sem, da jim je mesto dokazalo nasprotno,« je dejal župan mesta Jersey Steven Fulop. »Če bi bil sam investitor v Airbnb, bi se zagotovo zamislil, saj gre za sporočilo, ki ga nismo poslali politiki, temveč neposredno ljudje.«

Ameriški Jersey pa ni edino mesto, ki se je spopadlo s korporacijo, ki urbana središča preplavlja s turisti. V ZDA že imajo podobne omejitve v bližnjem New Yorku, pa Las Vegasu, Los Angelesu, Santa Monici in San Franciscu. Različne ukrepe, s katerimi naj bi zmanjšali moč Airbnb-ja, bolj ali manj uspešno sprejemajo tudi prestolnice po Evropi, med drugim Barcelona, Amsterdam, London ... Irska je v začetku tega leta uzakonila pravilo »eno stanovanje, ena oddaja«, po katerem morajo lastniki, ki želijo prek spleta oddati še morebitno drugo nepremičnino, za to pridobiti posebno dovoljenje.

V Parizu lastniki stanovanj ne smejo oddajati več kot 120 dni na leto, pri čemer se morajo vpisati v register, mesto pa jim zaračunava dodatne dajatve; nadzor je zelo strog, pred slabim mesecem dni je policija v francoski prestolnici celo izvedla nenapovedane racije v šestih stanovanjih, za katere se je izkazalo, da se na črno oddajajo prek Airbnb-ja. Manj uspešni so bili v Berlinu, ki je leta 2016 skoraj povsem prepovedal kratkoročno oddajanje stanovanj, kar je v praksi pomenilo prepoved Airbnb-ja. A lani marca je mestni svet ukrep razveljavil, tako da sedaj lastniki lahko oddajajo eno stanovanje, za kolikor dolgo želijo, morebitnega drugega pa do največ 90 dni na leto. Zato pa se je Nemčija na negativne učinke Airbnb-ja odzvala z omejitvijo rasti najemnin, ki je konec letošnjega poletja prestala tudi presojo na ustavnem sodišču.

Je tudi pri nas že čas za referendum, kakršnega so izvedli onkraj luže v Jerseyju?

In Slovenija? Oddajanje stanovanj prek spletnih platform je sicer urejeno z vrsto predpisov, ki določajo, da morajo najemodajalci pridobiti soglasja sosedov, se vpisati v poseben register pri Ajpesu in od svoje dejavnosti plačati običajne davščine. Stanovanje je v kratkoročnem najemu lahko skupaj do 150 dni v letu, kar je bistveno več kot v velikih evropskih mestih, ki smo jih omenili. Sicer pa za Airbnb in druge spletne platforme pri nas za zdaj še veljajo posebne omejitve. Z Mestne občine Ljubljana so nam že pred časom sporočili, da »Ljubljana za razliko od Berlina, Amsterdama, Barcelone ni ’država v državi’ in ne more sama oblikovati ukrepov za regulacijo dejavnosti, aktivno pa spremljamo in podpiramo vse pristojne inštitucije pri poskusih reguliranja neprijavljenega kratkoročnega oddajanja nepremičnin«. Breme regulacije za kakovost življenja in nepremičninski trg škodljivih platform je tako na državi. Ta se je odločila, da bo proti Airbnb-ju in druščini ukrepala na dokaj izviren način.

Osnutek novega stanovanjskega zakona, ki je trenutno v javni obravnavi, je povsem izvzel določila o kratkoročnem oddajanju prek spleta. Po novem naj namreč ta dejavnost ne bi več spadala na stanovanjsko področje, temveč se bo štela za gospodarsko dejavnost, za katero bo treba zbrati 100-odstotno soglasje preostalih etažnih lastnikov. Kdor živi v bloku, verjetno sam dobro ve, kako težko je to. S tem si država po pilatovsko umiva roke in omejevanje škodljivih najemov pravzaprav prepušča stanovalcem. Dejansko bi bila učinkovitejša in z vidika proračuna tudi bolj smotrna rešitev, če bi dodatno obdavčili dobičke, ustvarjene prek Airbnb-ja, in na drugi strani omejili rast tržnih najemnin po nemškem vzoru. Tako pa si Airbnb zaradi medlega odpora slovenskih zakonodajalcev še zdaleč ne beli glave; korporacija je namreč v začetku meseca ponosno napovedala, da je njena platforma odslej na voljo tudi v našem jeziku. Morda pa je tudi pri nas že čas za referendum, kakršnega so izvedli onkraj luže v Jerseyju.