Sežigalnica TEŠ

V Termoelektrarni Šoštanj so odločeni, da se bodo poskušali uveljaviti tudi kot sežigalnica odpadkov.

Ta teden so napovedali začetek postopka za pridobitev vse potrebne dokumentacije, ki bi jim omogočala izvedbo načrta za sosežig 160 tisoč ton predelanih nenevarnih odpadkov na leto. Za elektrarno, ki zaradi tržnih razmer in vse večjih stroškov za nakup emisijskih kuponov že nekaj let posluje z izgubo, bi bila to izjemna poslovna priložnost. Za lignit iz velenjskega premogovnika mora plačevati, za sežiganje odpadkov pa bi družbe za ravnanje z odpadki plačevale njej. Ker imajo ustrezno predelani odpadki višjo kurilno vrednost od lignita, bi poleg prihranka goriva na enoto proizvedene energije dejansko zmanjšali tudi izpuste CO2, kar bi pomenilo prihranek pri nakupu emisijskih kuponov. Direktor TEŠ Mitja Tašler po poročanju Dela napoveduje, da bi bila uvedba sosežiga odpadkov dobra tudi z okoljskega vidika. S tem se je težko strinjati.

Res je, da Slovenija nujno potrebuje dodatne zmogljivosti za sežiganje odpadkov, saj je dostop do tujih sežigalnic vedno težji in predvsem dražji, zaradi tega se bale predelanih odpadkov, namenjenih za sežig, kopičijo v Sloveniji in pomenijo veliko požarno nevarnost. Celjska sežigalnica z zmogljivostjo 30 tisoč ton na leto zadostuje za širše območje Celja. V Salonitu Anhovo na leto pokurijo nekaj več kot sto tisoč ton odpadkov, a jih večinoma uvozijo iz Italije. Sosežig odpadkov v TEŠ bi bil dejansko najpreprostejša rešitev težave s premajhnimi zmogljivostmi. Vendar to ne pomeni, da bi bila takšna rešitev tudi najboljša.

Delujoča kotla v TEŠ nista bila predvidena za sežiganje odpadkov. Izpusti onesnaževal bi bili zagotovo večji, kot so v specializirani sežigalnici. Direktor Tašler je v zvezi s tem zatrdil zgolj, da bodo glede na prve analize izpusti ostali znotraj mejnih vrednosti.

Poleg tega bi s sežiganjem odpadkov zagovorniki TEŠ pridobili dodaten močan argument proti zgodnjemu prenehanju delovanja termoelektrarne, ki sama ustvari tretjino slovenskih izpustov toplogrednih plinov. Postala bi namreč pomemben steber ravnanja z odpadki.

Podatek, da imajo odpadki višjo kurilno vrednost od lignita, je dejansko samo še dodatna utemeljitev, zakaj je treba elektrarno, ki se zanaša na tako slabo in umazano gorivo, čim prej zapreti.