Janšev Kekec živi svoje sanje

Žan Mahnič – lovec, borec proti mafiji, Trumpov fen in Janšev potrčko 

Vzdevek »Janšev Kekec« ni pogruntavščina Mladininega agitpropa, mlademu, še ne 30-letnemu poslancu stranke SDS so ga pred dvema letoma nadeli hrvaški mediji. Mahnič, tedaj predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je sklical nujno sejo, na kateri je želel preveriti – brez heca – pripravljenost Slovenske vojske na morebitno vojno s Hrvati.

Politiki na obeh straneh meje so bili ogorčeni, mediji so iz poslanca brili norce, splitski mestni svetnik Martin Pauk pa ga je pozval na boksarski dvoboj. Brez uspeha – mladi up SDS bojaželjnost raje kaže s streljanjem na nemočno divjad po gozdovih in z izjavami na Twitterju.

Dno je znova dosegel pred dnevi, ko je ustavno sodišče označil za »mafijo, ki je zaščitila mafijo« – toda Janšev Kekec se tukaj ne bo ustavil. Še naprej bo vztrajno prodiral proti najnižji mogoči točki politične kulture. Kajti to je pač tisto, kar Žan Mahnič najbolje zna.

Ko se je Slovenija osamosvojila, je dopolnil dobro leto. To drobno dejstvo ga ni zmotilo, da ne bi čisto na začetku poslanske poti leta 2016 kolege iz strank, ki so nasprotovali sklicu neke seje odbora za obrambo, označil za »petokolonaše in tiste, ki so bili proti slovenski osamosvojitvi«. Žan Mahnič osamosvojitvi seveda ni nikoli javno nasprotoval, domnevamo, da predvsem zato, ker je bil tiste dni preveč zaposlen s podiranjem kupčkov in navajanjem na kahlico.

S Kekcem ga poleg ljubezni do narave druži še nadarjenost za glasbo; literarni junak je piskal na piščal, mladi Žan pa je že v osnovni šoli v Gorenji vasi igral na klavir in orgle. Gimnazijo je končal v Škofji Loki, nato se je pogumno odločil, da bo od znotraj razgnal ključno celico boljševiške indoktrinacije v Sloveniji, in se je vpisal na študij na ljubljanski FDV; končal ga je nedavno, pri 28 letih, z diplomo o prenovi slovenske armade glede na grožnjo migrantskih hord.

Delal ni kaj dosti, vsaj ne na papirju, ko je bil študent, je med počitnicami pomagal v proizvodnih obratih podjetij Marmor Hotavlje in EPG ter sprejemal klice za T-2. Že zgodaj je postalo očitno, da se njegovi talenti skrivajo drugje; deloval je že v dijaški in študentski politiki, bil je tudi član občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane.

Veliki met mu je uspel, ko je njegovo prilagodljivost in jezičnost opazil šef SDS Janez Janša in ga leta 2014 uvrstil na listo kandidatov za poslance svoje stranke; od leta 2015 je Mahnič tudi predsednik podmladka SDS. Vse od tedaj živi svoje sanje, širi evangelij velikega vodje in z začinjenimi izjavami skrbi, da strankarski kult Janševe osebnosti kljub grotesknemu pomanjkanju vsebine ostaja v središču javne pozornosti.

Januarja 2017 je poromal čez ocean in se udeležil inavguracije Donalda Trumpa, ki ga je globoko ganila in mu dala novega poleta. Od tedaj neusmiljeno udriha po slovenski globoki državi, na položaju člana komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami izkoreninja Udbo v Sovi in opozarja na nujnost izrednega odstrela volkov v Poljanski dolini. Kjer je čisto po naključju revir njegove lovske družine; kot je v predstavitvi neutrudnega poslanca poleti poročala nacionalna televizija, »Žan Mahnič ure in ure preživi v krošnjah dreves«. Na vrhuncu slave in moči pa ni pozabil na svoje bližnje in tako se je v poslanski skupini SDS našla služba tudi za njegovo dekle. Prav tako ni pozabil niti na prijatelje iz Generacije identitete; septembra je kot poročna priča veselo ukal in se sukal ob zvokih harmonike na ohceti domnevnega vodje domžalskega krila identitarcev.

Seznam konkretnih političnih dosežkov Žana Mahniča je še kratek, vendar nikakor prazen. Dokazano je uspešno rešil stanovanjsko vprašanje vsaj enega mladega človeka, ko se je iz Škofje Loke preselil v daljno Ljubljano in zasedel največje med službenimi stanovanji iz fonda državnega zbora; zanj plačuje približno 220 evrov mesečne najemnine.