Reševanje solin

Revija Outsider je posvečena arhitekturi, a ne zgolj v klasičnem smislu, večkrat na leto uredništvo prireja arhitekturna druženja z namenom krepitve zavesti o pomenu dobro urejenega okolja. Njeni sodelavci arhitekturo razumejo tudi kot orodje za branje in dejavno spreminjanje okolja.

Tej temi so se posvetili pri zadnjem natečaju, s katerim želijo ustaviti nadaljnji propad ene od solinarskih hiš v južnem delu Sečoveljskih solin in s posegom oblikovati prostorski model za ohranitev kulturne dediščine.

Ob opustitvi solinarstva pred 50 leti je bilo v južnem delu Sečoveljskih solin več kot sto hiš, danes je tam le še okoli 70 ruševin, ki spominjajo na nekdaj ključno gospodarsko dejavnost v Piranu. Naloga natečaja je izdelati začasno prostorsko instalacijo (skulpturo), ki bo stala v izbrani solinarski hiši.

Matevž Granda, član natečajne komisije, soorganizator natečaja in član uredništva revije Outsider, meni, da je odgovornost za to, da soline že leta propadajo, težko pripisati le eni instituciji, saj je prepričan, da je odgovornost nas vseh, da prepoznamo vrednost te izjemne dediščine, ker bo v nekaj letih sicer izgubljena. »Morda je razlog propadanja, da ni nikakršne vizije, kako dediščino trajnostno ohranjati in kaj z njo početi. Sicer pa za soline skrbi podjetje Soline, d. o. o., ki obnavlja nasipe, kanale, zapornice.

Včasih se je s solinarstvom ukvarjalo več sto družin, danes le nekaj deset ljudi,« pravi.

V bližini naj bi razširili portoroško letališče. Letala bi motila naravno okolje solin, ki je življenjski prostor številnih zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. Projekt je bil začasno ustavljen, a na tem območju se kaže veliko različnih in včasih nasprotujočih si interesov. »Povečanje portoroškega letališča bi imelo nedvomno več negativnih učinkov na pridelavo soli, saj bi velika letala vzletala nad polji še delujočega dela solin. Negativno bi vplivalo tudi na naravno ravnovesje in na kulturno dediščino: podaljšanje steze je mogoče le prek enega od bistvenih vodnih kanalov, s čimer bi dokončno uničili vodni sistem solin,« opozarja Granda.

Zanimivo pa je, da razvoj in obnovo solin ovira tudi navzkrižje interesov, povezanih z varovanjem naravne in kulturne dediščine. Na tem območju veljata dva režima varovanja. Če bi imeli zadostna sredstva, opozarja Granda, bi lahko kulturno dediščino solin vrnili v stanje izpred 50 let, a tega režim varovanja krajinskega parka ne bi dovoljeval, saj bi bil s tem ogrožen življenjski prostor ptic in drugih redkih rastlin in živali, ki tam živijo. Varovanje narave je bistveno cenejše, ker se naravni habitati sami obnavljajo, za ohranjanje kulturne dediščine so potrebna človeška prizadevanja. »Na soline je treba gledati kot na industrijsko dediščino in jim poiskati novo vsebino.«

Na Outsiderjev natečaj, pri katerem vrednost nagrad znaša 7000 evrov, se je v 20 dneh prijavilo že 270 avtorskih skupin z vsega sveta. Vsako uro pa prejmejo od dve to tri nove prijave.