Pogumno tiho

Spoštovana Stanka Prodnik oziroma uredništvo Mladine, kot namestnica urednice v času, ko ste se obregnili ob prispevek Maše Levičnik v oddaji Kultura na RTVSLO, se čutim dolžno, da se odzovem na vaše pisanje.

V članku z naslovom »V hramu razsvetljenstva si lahko prostor kupi tudi škodljiv šarlatan« ste zapisali, da je novinarka izpustila priložnost, da bi kritično ovrednotila oz. izpostavila nedvomno problematično umestitev Romana Vodeba v program Slovenskega knjižnega sejma. Ob tem tudi razumem, da ste ob uvodu, ki se je nanašal na dediščino razsvetljenstva, pričakovali nadaljevanje v kritičnem tonu, saj gre za pričakovan vsebinski zasuk. Toda moram vas opozoriti, da je Kultura na RTVSLO, kot ste zapisali, resna oddaja, ki svojega predmeta obravnave in svojih gledalcev ne podcenjuje, zato je v času, ki je bil novinarki na voljo (tj. približno minuta), do predmeta obravnave in gledalcev nedvomno podcenjujoče, če bi omenjeni čas za predstavitev bogatega programa Slovenskega knjižnega sejma degradirali na afero z g. Vodebom. Glede na to, da se pri pripravi informativnih oddaj usklajujemo z ostalimi redakcijami, smo tudi vedeli, da bo to vprašanje ob odprtju knjižnega sejma umeščeno v oddajo Dnevnik in še isti dan v razpravo znotraj oddaje Odmevi, kjer je na voljo več časa. Seveda pa je bil protest na dan sporne predstavitve knjige predstavljen tudi v oddaji Dnevnik, kjer je o tem odgovarjal tudi g. Kafol. V tem smislu lahko ocenim, da se je RTVLO v svojih oddajah opredelila do omenjene afere, ali je to storila v zadostni meri ali ne, boste v vsakem primeru odločili sami.

Kar se tiče Uredništva oddaj o kulturi lahko zapišem, da smo se od omenjene afere zavestno distancirali, saj je bila pokrita v dnevno informativnih oddajah, hkrati pa menimo, da je tovrstne, kot imenujete, šarlatane, ob številnih uglednih gostih in pomembnih tematikah knjižnega sejma, potrebno zreducirati na minimum, saj jim v nasprotnem primeru (kot je izpostavil tudi g. Kovač) morda celo delamo uslugo. To velja tudi za vodstvo knjižnega sejma, za katerega si lahko celo mislimo, da s tem, ko ponovno umešča kontroverzno osebnost v svoj program, skuša na perfiden način zbujati medijsko pozornost.

Za konec naj dodam, da o tem, kdo se, ko iz širokega nabora tematik na knjižnem sejmu izpostavlja izključno ali predvsem omenjenega šarlatana, spušča na nivo senzacionalizma, ne bom razglabljala, pa bi lahko. Od vas, ki tako radi nastavljate ogledalo drugim, pa bi pričakovala več samorefleksije.

V duhu razsvetljenstva vas lepo pozdravljam.