Zdravilni učinki brez zadetosti

Je vaš imunski sistem oslabljen in ste dovzetni za obolenja? Trpite zaradi različnih vnetij? Ste živčni, vedno pričakujete slabe novice, premlevate slabe scenarije? Si želite boljše koncentracije in pripravljenosti na stres? Imate povečano tveganje bolezni srca in ožilja? Vas mučijo pogoste slabosti, različne alergije ali srbeča koža? Ste utrujeni? Ponoči ne morete zaspati, čez dan pa ste brez energije? Imate težave zaradi bakterijskih okužb? Zaznavate boleče krče v mišicah, ki se pojavljajo tudi med spanjem?

Če ste na katerokoli od teh vprašanj odgovorili z DA, potem so CBD-kapljice prava rešitev za vas. Vsaj tako svoj izdelek oglašuje eden od ponudnikov na slovenskem trgu. Le nekaj klikov vas loči tudi od trditev, da kapljice pomagajo preprečevati ali morda celo zdraviti raka ali pa, denimo, da zavirajo razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Izdelki s CBD-jem so nov prodajni hit. Kapljice, kreme, pršila, prehranski izdelki z dodanim CBD-jem, kapljice za živali ...

CBD oziroma kanabidiol je poleg THC-ja najpomembnejši in najbolj raziskan kanabinoid v konoplji. V nasprotju s THC-jem nima psihoaktivnih učinkov in ga je mogoče učinkovito pridobivati tudi iz industrijske konoplje. Kmetom, ki se ukvarjajo s pridelavo te rastline, so se s prodorom izdelkov s CBD-jem odprle povsem nove možnosti – semena, iz katerih lahko izdelujejo konopljino olje ali moko, so postala stranski produkt. Glavni pridelek je po novem smola, ki se nabira na vršičkih rastlin in jo nato predelujejo in prodajajo v različnih oblikah in različno visokih koncentracijah.

Po neuradnih ocenah izdelke s CBD-jem uporablja več kot sto tisoč Slovencev, na trgu pa se obrne približno petdeset milijonov evrov.

Izdelki so praviloma na voljo kot prehransko dopolnilo, večina prodaje poteka prek spleta, kupiti pa jih je mogoče tudi v večini »naravnih« lekarn in nekaterih drogerijah.

Tako kot po svetu je tudi v Sloveniji CBD postal eden najbolj priljubljenih pripomočkov za samozdravljenje. Po nekaterih ocenah naj bi ga samo v Sloveniji uporabljalo več kot sto tisoč ljudi. Gre za nadaljevanje navdušenja nad zdravilnimi učinki konoplje brez neželenih stranskih učinkov, torej zadetosti.

»S CBD-jem se je odprl izjemno velik trg,« komentira Mojca Gobec, direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje. »Dokler je bil osrednja učinkovina THC, so izdelke prodajali predvsem rakavim bolnikom. In zaradi psihoaktivnih učinkov vsi niso bili navdušeni. CBD pa teh učinkov nima in naj bi bil primeren za vse.«

Akcija inšpektorjev

Julija je med slovenskimi ponudniki CBD-izdelkov završalo. Enega za drugim so namreč obiskovali zdravstveni inšpektorji in preverjali skladnost njihove ponudbe z evropsko zakonodajo. V začetku letošnjega leta je namreč evropska komisija sklenila, da za prehranske izdelke, ki vsebujejo koncentrirane izvlečke CBD-ja, ni mogoče dokazati zgodovine varne uporabe pred letom 1997, zato jih je treba obravnavati v skladu z zakonodajo za tako imenovana nova živila. To pa pomeni, da je treba najprej presoditi njihovo zdravstveno ustreznost. To je trenutno naloga Evropske agencije za varno hrano (EFSA), ki pa postopka preverjanja ne bo končala vsaj še kakšno leto.

»Obvestilo, da izdelki s CBD-jem po novem spadajo med nova živila, je bilo za nas znak, da bomo morali ukrepati. Jasno je bilo, da bo treba področje začeti urejati in da bo izdelke treba umikati iz prometa, dokler ne bo znana ocena EFSA,« nam je povedala Barbara Kocjan z zdravstvenega inšpektorata. »Za nas prelomen trenutek je bil maja, ko smo dobili obvestilo od Avstrijcev, da so ukrepali proti proizvajalcu, ki je svoje izdelke izvozil tudi v Slovenijo.«

Ko država članica prek sistema obveščanja o spornih prehranskih proizvodih (EU RASFF) dobi obvestilo, ki se nanaša nanjo, je dolžna ukrepati. »Ko smo stopili v stik z uvoznikom, pa je ta zahteval, naj pogledamo tudi ostale ponudnike v Sloveniji, da sam ne bi bil v slabšem položaju. Navedel je 11 različnih proizvajalcev, in to je za nas pomenilo prijavo.« Julija so inšpektorji izvedli nadzor na celotnem slovenskem trgu. Kot poudarja Barbara Kocjan, bi to storili v vsakem primeru, tudi če ne bi dobili te prijave.

Inšpektorji so, razlaga, proizvajalce seznanili z novostmi. Povedali so jim, da so njihovi izdelki trenutno neskladni z zakonodajo, in jih pozvali, naj se v 14 dneh odzovejo. »Odzvali so se različno – nekateri so izdelke umaknili iz prodaje, drugi nas ignorirajo. Od tistih bolj pridnih seveda zdaj dobivamo pritožbe, zakaj nekateri izdelke še vedno prodajajo.«

Doslej kljub množični uporabi izdelkov s CBD-jem ni poročil o kakršnihkoli hujših neželenih učinkih.

Končnih odločb inšpektorat še ni razposlal. To naj bi storili do konca leta in takrat naj bi bili prav vsi ponudniki izdelke prisiljeni umakniti iz prodaje.

Ogrožena panoga

Ponudniki in proizvajalci CBD-izdelkov se temu seveda na vse pretege upirajo, na nogah so tudi kmetje. Kot nam je povedala Urša Orehek iz zadruge Konopko, ki združuje 150 članov, od države pričakujejo prehodno obdobje. Morebitno prepoved pridelave in prodaje bi morali zamakniti za vsaj dve leti. »Ne moremo s prepovedjo kar ukiniti gospodarske panoge, ki je seveda odvisna od prodaje svojih izdelkov. Tudi večina kmetov seje konopljo z namenom predelave v CBD-produkte. Če te izdelke prepovemo, se kmetom ne bo splačalo sejati industrijske konoplje.«

Pri nasprotovanju prepovedi imajo tudi močno strokovno zaledje. Dr. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. David Neubauer s Pediatrične klinike, upokojena onkologinja Jožica Červek in dr. Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so se oglasili združeni pod okriljem inštituta za kanabinoide ICANNA. »Menimo, da se s prepovedjo naravnih izvlečkov CBD ne povzroča škoda le potrošnikom in javnemu zdravju, ampak tudi slovenskemu gospodarstvu in javnim financam zaradi nižjega priliva davkov, poleg tega pa tudi znanstveno-raziskovalnemu področju, ki je in bo pod vplivom neosnovane stigmatizacije oz. kriminalizacije konoplje še bolj zatirano.«

Vsi po vrsti opozarjajo, da se je Slovenija urejanja področja lotila preveč restriktivno, predvsem pa bolj restriktivno kot večina drugih držav članic. »Po dostopnih podatkih tako rekoč nobena država EU k reševanju problematike na tem področju ni pristopila na tako rigorozen in slovenskemu kmetijstvu in gospodarstvu škodljiv način kot Slovenija,« trdi Dušan Nolimal.

»Vsi se strinjamo, da je področje treba urediti. A v Avstriji so denimo pridelovalcem dali prehodno obdobje, pri nas pa so šli takoj v prepoved,« pravi direktorica inštituta ICANNA dr. Tanja Bagar.

ICANNA je sicer zasebni inštitut, ki se financira s plačili za izobraževanja, predavanja in projekte, ki jih izvajajo za podjetja. Pri ustanovitvi sta sodelovali tudi dve podjetji iz Avstrije in Nemčije, a kot zatrjuje Tanja Bagar, nimata besede pri delovanju inštituta. »Zagovarjamo znanost in raziskave, nismo zagovorniki poslovnih interesov.«

Luknje v znanju

Na zdravstvenem inšpektoratu se s trditvijo, da je Slovenija ukrepala strožje od drugih držav članic, ne strinjajo. »Za vsaj 15 držav EU vemo, da so začele postopke. Absolutno ne moremo trditi, da je Slovenija ukrepala strožje kot druge države. Države v EU so po prejemu obvestila dolžne ukrepati, diskrecijsko pravico imajo edino glede hitrosti ukrepanja,« pravi Barbara Kocjan.

Tudi Avstrija je dejansko že nekaj mesecev pred Slovenijo prepovedala trženje izdelkov s CBD-jem za živila in kozmetiko, a so se ponudniki znašli in spremenili deklaracije na izdelkih. »Po neuradnih informacijah iz Avstrije številni ponudniki izdelke, ki so jih prej tržili kot živilo, zdaj tržijo kot aromo, kar spada pod zakonodajo o kemikalijah,« pravi Mojca Gobec.

Prihajajoča prepoved se ne nanaša na izdelke iz industrijske konoplje, kot so konopljino olje, moka ali vršički. Problematični so zgolj izvlečki, v katerih so koncentracije CBD-ja višje kot v rastlini sami in za katere morebitni negativni učinki še niso zadovoljivo raziskani. Nekatere raziskave pa, poudarjajo na ministrstvu za zdravje, pri višjih koncentracijah nakazujejo tudi na določene neželene učinke. »Vsako zdravilo ima svoj varnostni profil in svoje stranske učinke. Živilo pa ne sme imeti stranskih učinkov. In pripravke s CBD-jem prodajajo brez omejitev za vse, od dojenčkov do starostnikov,« pravi Mojca Gobec.

Nevarnost izvlečkov dr. Marjeta Recek, vodja sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na ministrstvu za zdravje, ponazori s primerom zelenega čaja. »Izvleček zelenega čaja je zelo bogat z antioksidanti, a koncentracije v izvlečkih so lahko tako visoke, da so neprimerljive s tradicionalnimi načini uživanja zelenega čaja. Zelenega čaja lahko brez težav popijete dva litra, v koncentratu pa lahko vsebnost snovi ustreza 50 litrom. In v takih odmerkih lahko snov povzroči odpoved jeter.« Dokumentiranih je že precej tovrstnih primerov.

Doslej sicer kljub množični uporabi izdelkov s CBD-jem ni poročil o kakršnihkoli hujših neželenih učinkih. To ugotavlja tudi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, na katero se sklicujejo nasprotniki prepovedi in ki navaja, da ljudje CBD praviloma dobro prenašajo in da ima dober varnostni profil, prav tako pa za zdaj ni nikakršnih dokazov, da bi povzročal javnozdravstvene težave. Primeri negativnih učinkov, ki so bili zaznani, se praviloma nanašajo na prisotnosti drugih snovi v izdelkih in pa medsebojno učinkovanje z drugimi zdravili, ki jih uporabniki jemljejo hkrati s CBD-jem. Že samo to je sicer povsem zadosten razlog za previdnost.

Hkrati pa se je treba zavedati, da so tudi obljube o skorajda čudežnem učinku na številne bolezni vse prej kot dokazane. Ugled so CBD-ju dali predvsem dosežki na področju preprečevanja napadov pri nekaterih trdovratnih oblikah otroške epilepsije. Tudi v Sloveniji se je veliko govorilo o uspehih, ki jih s CBD-jem pod vodstvom dr. Davida Neubauerja dosegajo na nevrološkem oddelku ljubljanske Pediatrične klinike. A dejansko je trdovratna epilepsija edina indikacija, za katero je njegova uporaba zadovoljivo dokazana s pomočjo kliničnih raziskav. Vse ostale trditve o zdravilnih učinkih slonijo na manj kakovostnih študijah, anekdotah in predvidevanjih.

»Res je, dvojno slepih randomiziranih študij z več sto bolniki, kakršne imajo na voljo zdravniki in farmacevti, seveda nimamo,« pravi dr. Tanja Bagar. »A nimamo jih zato, ker na našem področju ni takšnih velikih igralcev in ker si tega nihče ne more privoščiti.« Dokazov o različnih učinkih CBD-ja, nadaljuje, pa je ogromno, ne samo iz tkivnih kultur in poskusnih živali, veliko je poročil o ugodnem učinku na ogromno različnih stanj pri ljudeh. Kanabinoidi imajo po njenih besedah zelo širok spekter delovanja. CBD naj bi tako deloval nevroprotektivno, antioksidativno, antiepileptično ... »Ima zelo pozitivne učinke na stres, dokazano zniža raven kortizola v stresnih situacijah.« Veliko povpraševanje je po njenem mnenju predvsem posledica tega, da ljudje dejansko opazijo in občutijo pozitivne učinke. »Pri CBD-ju je sicer zelo težko določiti eno indikacijo, ker učinkuje na veliko različnih načinov. Prav tako je težava doziranje, saj se lahko pravi odmerek od človeka do človeka zelo razlikuje. S klasičnimi kliničnimi študijami, kjer vsi dobijo enak odmerek, je zato zelo težko dokazati učinkovitost.«

Dr. Dušan Nolimal kot obetavno smer raziskovanja navaja ugotovitve, da ima CBD antipsihotične lastnosti. »To je res odlična začetna smer, saj vemo, koliko stranskih učinkov imajo tradicionalna antipsihotična zdravila.« Razvoj zdravil pa traja desetletja in ogromno stane. »Ali naj bolniki čakajo? Pomoč potrebujejo takoj.« Morebitna prepoved, je prepričan, bi jih zgolj prisilila v vnovično zatekanje na črni trg, kjer je nadzor še slabši.

Nujnost nadzora

V tej zgodbi se je težko odločno postaviti na eno stran. Ministrstvo za zdravje je razumljivo previdno in konservativno. »Razvoj teh izdelkov je prehitel nadzor in zakonodajo,« priznava Mojca Gobec. »Trg je res velik. Denar, ki se na njem obrača, prav tako.« Po nekaterih ocenah naj bi se na slovenskem trgu s CBD-jem trenutno na letni ravni obrnilo okoli 50 milijonov evrov. »Ogledala sem si CBD-kapljice, ki jih je prav drago plačal znanec. V škatlici je bil listek, kot ga dobite skupaj z zdravili, in na njem so bile napisane indikacije za uporabo. Navedeno je bilo vse, od zaprtja do driske, blage depresije, anksioznosti, bolečin v križu ... Vemo, da se ti izdelki množično ponujajo, tudi starejšim po domovih, in da so cene lahko tudi izjemno visoke.« V povprečju je treba za desetmililitrsko stekleničko s petodstotno raztopino CBD-ja odšteti okoli 30 evrov, cene pa z višjimi koncentracijami hitro naraščajo.

Mnenje Svetovne zdravstvene organizacije, češ da CBD-izdelki niso javnozdravstveni problem, je bilo po njenih besedah napisano v kontekstu zdravil, ne pa kontekstu živil za vsakodnevno neomejeno uporabo v katerikoli starosti. »O morebitnih posledicah take uporabe pa danes vemo premalo, da ne bi bili previdni.«

Obljube o čudežnih učinkih CBD-kapljic, ki jih je mogoče prebrati na spletu, zagotovo zahtevajo previdnost. Trditve o zdravljenju raka motijo tudi številne zagovornike CBD-izdelkov.

Hkrati pa se ni mogoče znebiti občutka, da na ministrstvu namerno zavirajo ali vsaj zavlačujejo prodor konoplje v medicino. Ne nazadnje je denimo parlamentarni odbor za zdravstvo že leta 2016 sprejel sklep, da je treba v Sloveniji omogočiti gojenje medicinske konoplje, pa na ministrstvu še kar pripravljajo študije in pravne podlage. »Že precej časa imamo občutek, da so naši organi precej nenaklonjeni tej rastlini, tako kar se tiče pridelave kot raziskovanja za uporabo v medicini,« pravi Tanja Bagar. »Stvari se večinoma prelagajo, namesto da bi jih podprli in pospešili.«

Obljube o čudežnih učinkih CBD-kapljic, ki jih je mogoče prebrati na spletu, zagotovo zahtevajo določeno mero previdnosti. Trditve o zdravljenju raka motijo tudi številne zagovornike CBD-izdelkov. »Te trditve absolutno niso dobrodošle in tudi ne resnične. To je eden od razlogov, zakaj se vsi strinjamo, da je področje potrebno regulacije.«

Zaradi takšnih obljub so tudi ponudniki izdelkov nemalokrat soočeni s prošnjami za nasvete, ki presegajo njihovo znanje. »Ravno pred kratkim me je stranka, ki prek naše zadruge kupuje konopljino olje, vprašala, češ, kaj priporočam za zdravljenje raka prostate. Seveda sem odgovorila, da nisem kompetentna za take odgovore,« pravi Urša Orehek.

Nadzora na trgu je vsekakor premalo, to priznavajo vsi. »Treba je pregledati izdelke na tržišču, preveriti trditve na deklaracijah ... Treba je uvesti osnovne pogoje, ki jih morajo izdelki izpolnjevati, da jih je dovoljeno tržiti, treba je denimo zagotoviti tudi sledljivost. Pač osnovne pogoje, ki veljajo za proizvode v prehranski verigi. Pri izdelkih s CBD-jem trenutno takih pogojev ni.«

Raziskave iz tujine kažejo, da vsebnost kanabinoidov, ki je navedena na deklaraciji, pogosto ne ustreza dejanski sestavi izdelka. Prav tako so lahko ti izdelki onesnaženi s težkimi kovinami ali pa denimo pesticidi. A prepoved po mnenju Urše Orehek ni prava pot. »Trg je treba regulirati, ne pa ga ukiniti, ker zakonodaja ne zmore slediti razvoju dogodkov.«

Tudi dr. Dušan Nolimal zagovarja strožji nadzor, hkrati pa je prepričan, da skorajšnja prepoved ni upravičena, »saj morebitna tveganja v primeru CBD-ja ne presegajo koristi«.