Vlada ne da »karantanskega« panterja

Policija in vojska bosta še uporabljali simbol, s katerim se kitijo desničarji 

Nedavno smo v Mladini pisali o zablodah glede povezav med slovansko kneževino Karantanijo in sodobno slovensko državo. Med temi zablodami je najbolj za lase privlečeno prepričanje, da so stari Karantanci uporabljali simbol panterja – ta je danes razpoznavni znak skrajnih nacionalistov, ki se štejejo za dediče namišljenih karantanskih vitezov. Črnega panterja častijo janšisti, protibegunske vaške straže, neonacisti in nogometni ultrasi, v zadnjem letu pa se je pojavil tudi na našitkih paravojaških odredov, kot sta Štajerska varda in Kranjska vahta.

Poleg teh skrajnežev pa sporni simbol uporabljata tudi Policija in Slovenska vojska.

Poslanec stranke Levica Matej Vatovec je že junija na vlado naslovil poslansko pobudo, v kateri jo je pozval, naj »karantanskega« panterja umakne iz vseh simbolov državnih organov. Opozoril je, da Karantanija, zgodnjesrednjeveška kneževina, ki se je oblikovala davno pred nastankom heraldike, nikoli ni uporabljala grbov ali praporov, na katerih bi bil panter. Ta izvira šele iz 12. stoletja, ko se pojavi v grbu nemške plemiške družine Spanheim, ki je imela posesti na Koroškem. Stoletja kasneje so ga posvojili avstrijski neonacisti, zbrani v Štajerski domovinski zvezi (Steirischer Heimatbund), nosilki ponemčevanja severne Slovenije, na katero bi moral vsak pravi slovenski domoljub gledati kritično.

A po zaslugi pokojnega psevdozgodovinarja Jožka Šavlija je nemški panter našel pot v novejšo slovensko zgodovino. Od Šavlija, ki je simbol mimo vseh zgodovinskih dokazov, arheoloških najdb in pričevanj srednjeveških kronistov povezal s Karantanijo, so ga prevzeli slovenski nacionalisti – in tudi vojska in policija. »Uporaba „karantanskega“ panterja na zastavah, oznakah in drugih simbolih državnih organov je tako, prvič, nesmiselna, ker ta simbol nima nobene veze s slovensko državo in državnostjo, in drugič, je sporna, ker gre za isto simboliko, kot so jo posvojila gibanja, ki širijo rasno, nacionalno, spolno, politično in druge oblike nestrpnosti,« je vlado opozoril Vatovec.

Vlada je pobudo zavrnila, zato je poslanec poskusil še enkrat. Pred mesecem je prejel odgovor, v katerem mu je vlada obširno razložila, zakaj bo panterja obdržala: »Zgodovinske okoliščine kažejo, da je bil panter v Karantaniji najprej bojni znak plastične oblike, nato so ga začeli uporabljati na bojnih ščitih, kasneje pa na praporu, pod katerim se je zbirala deželna vojska. Prav prapor priča o prvotnem simbolu dežele, in dokler je črni panter na praporu, predstavlja nadaljevanje njenega zgodovinskega prava.«

Ob tem odgovoru bi se moral zgroziti vsak resen zgodovinar, saj kaže, da je z nevarnim nacionalističnim mitom prežeta tudi oblast. Razlika med vardo in uradno vojsko je iz dneva v dan manjša; edina podobnost med njima in karantanskimi kopjaniki je nemara le v usposobljenosti za sodobno vojskovanje.