Slaba tolažba

Evropski nizkocenovni letalski prevoznik EasyJet je prejšnji mesec slovesno sporočil, da je postal prva večja letalska družba, ki je uvedla ogljično izravnavo za vse svoje polete. Za vsak gram CO2, ki ga njegova letala izpustijo v ozračje, naj bi z vlaganjem v projekte pogozdovanja in izkoriščanja obnovljivih virov energije poskrbel, da bo ta gram prihranjen na drugih področjih. Postal naj bi prva ogljično nevtralna letalska družba.

Ogljična izravnava (angl. carbon offsetting) je v zadnjem času priljubljeno orodje letalskih družb, s katerim si te želijo nadeti videz okolijske odgovornosti. Nobena namreč ne bi rada začela zmanjševati števila poletov. British Airways je denimo prejšnji mesec napovedal, da bo s prihodnjim letom začel ogljično izravnavati vse polete znotraj Velike Britanije.

Več letalskih družb potnikom ponuja možnost dodatnega plačila za ogljično izravnavo. Za nekaj evrov dodatka k ceni letalske vozovnice naj bi tako lahko leteli brez slabe vesti, da prispevate h kopičenju toplogrednih plinov v ozračju.

Slaba vest dejansko postaja vedno pomembnejše breme letalske industrije. Vse širše zavedanje o energetski potratnosti in ogromnem ogljičnem odtisu pogostega letenja je privedlo do številnih akcij za odpovedovanje letenju. To naj bi denimo dejansko prispevalo k zmanjšanju števila poletov na Švedskem, kjer so mediji za to pojav skovali izraz ’flygskam’ oziroma ’letsram’ po slovensko. Letalske družbe z okolijskimi ukrepi nočejo potolažiti zgolj strank, temveč tudi politike, ki se vse teže izogibajo vprašanjem, zakaj je letalska industrija deležna številnih davčnih ugodnosti, kot so neobdavčeno gorivo in letalske vozovnice.

Vendar pa ima ogljična izravnava, na katero stavi industrija, številne težave. Izpuste, ki jih letala povzročajo danes, bi s pogozdovanjem lahko izravnali šele v nekaj desetletjih. Prav tako se pogosto zgodi, da podjetja izravnavo plačujejo za projekte, ki bi bili tako ali tako uresničeni, tudi brez njihove podpore.

»Na trgu je še od kjotskega protokola veliko emisijskih certifikatov za zelene projekte v državah v razvoju, po katerih pa trenutno nihče ne povprašuje in imajo zelo nizko ceno,« pravi okoljski ekonomist dr. Jonas Sonnenschein. »Letalske družbe lahko z nakupom teh za malo denarja ustvarjajo vtis ogljične nevtralnosti. A ti projekti so že izpeljani, tukaj ni nobenega dodatnega zmanjšanja izpustov.«

Raziskava učinkovitosti ogljičnih izravnav, ki jo je leta 2016 za evropsko komisijo opravil nemški Öko-Institut, ugotavlja, da 85 odstotkov takšnih projektov izkazuje le majhno verjetnost dodatnega zmanjšanja izpustov.

Pri ogljični izravnavi gre dejansko za slab poskus ohranjanja statusa quo, če govorimo o nedotakljivosti letalske industrije, najhitreje rastočega vira izpustov toplogrednih plinov. »Gre za lažne odpustke za ljudi, ki pogosto letijo,« meni dr. Sonnenschein. Ukrepi, ki jih narekuje znanost, ne nalagajo zgolj kompenziranja rastočih izpustov z morebitnim zmanjševanjem drugod. Nujno je zmanjševanje izpustov takoj, povsod in na vseh ravneh.