Denar je

Spoštovani, komentar Gregorja Repovža o izgradnji novega zapora v Ljubljani z naslovom »Denar je«, ki je bil v Mladini objavljen 22. novembra 2019, vsebuje napačne informacije, zato prosimo za objavo našega odgovora.

Podatek o ocenjeni vrednosti novogradnje zapora je bil v zadnjem obdobju pogosto javno izpostavljen na način, ki ga predstavlja pričujoč komentar, tj. v kontekstu sprejema proračuna in prioritet države. Podaja se primerjava o tem, ali je bolj nujna investicija izgradnje novega zapora ali novih domov za starejše.

Nanizati želimo nekaj glavnih argumentov, zakaj je izgradnja novega moškega zapora v Ljubljani potrebna: Trenutno so slovenski zapori skupno zasedeni 111 %, ljubljanski zapor je denimo zaseden 141 %. Prezasedenost zaporov je prisotna že daljše obdobje, zato ocenjujemo, da bi dolgoročno lahko težavo rešili le z realizacijo izgradnje novega zapora, s katero pa bomo reševali tudi prezasedene lokacije drugih moških zaporov.

Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT) že vrsto let spremlja zavezo naše države, da bo v Ljubljani zagotovila nov zapor. Republika Slovenija je morala zaradi neustreznih bivalnih razmer v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana (ZPKZ) že izplačati tudi visoke zneske odškodnin. Prav tako širitev in dolgoročna ohranitev moškega zapora na Povšetovi ulici v Ljubljani ni možna, ker veljavni prostorski akti Mestne občine Ljubljana predvidevajo preselitev zaporov na drugo lokacijo, medtem ko se na obstoječi lokaciji predvideva nova namembnost prostora. Poleg prezasedenega in nefunkcionalnega objekta, ki ni bil grajen za potrebe zapora in bi potreboval celovito energetsko prenovo, je trenutna lokacija zapora v Ljubljani neustrezna tudi z varnostnega vidika. Slabi prostorski pogoji pa ne vplivajo samo na zaprte osebe, ampak tudi na delovne pogoje naših zaposlenih.

Ministrstvo za pravosodje je v letu 2015 iz navedenih razlogov aktivno pristopilo k projektu Reševanja prostorske problematike ZPKZ Ljubljana.

Trditev glede financiranja projekta je v prispevku popolnoma napačna. Projekt izgradnje novega zapora v Ljubljani nikoli ni bil vključen med projekte Slovenije, za katere je bilo načrtovano financiranje iz kohezijskih sredstev Evropske unije in so financirani na način, kot ga je opisal avtor (75 % evropskih sredstev, 25 % slovenska udeležba). Če bi si pisec komentarja pridobil več informacij o načinu financiranja s tem evropskim virom, bi razpolagal z informacijo, da Slovenija evropskih kohezijskih sredstev ne pridobiva za investicijo v izgradnjo zaporov. Zapisano trditev, da je ocenjena vrednost izgradnje zapora izdelana »z množenjem in deljenjem vrlih uradnikov ministrstva za pravosodje«, pa ocenjujemo kot neprimerno in žaljivo.

V mandatu ministra Klemenčiča se je sicer omenjalo možnost pridobitve evropskih sredstev za ta projekt, a v tem primeru ni šlo za nepovratna sredstva, zato so se aktivnosti za pridobitev tega vira financiranja ustavile in se kot edini vir financiranja trenutno načrtujejo sredstva proračuna RS.

Ministrstvo za pravosodje ima za omenjeni projekt izdelano projektno nalogo (leta 2016), ki je bila podlaga za izpeljavo arhitekturno krajinskega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve izdelovalca projektne dokumentacije (leta 2017). Ocenjena vrednost izgradnje novega zapora na lokaciji Dobrunje temelji na oceni, ki je bila podana s strani strokovnjakov (projektantov) ob izdelavi idejnega projekta v mesecu juniju 2019. Po terminskem planu investicije v izgradnjo ustreznih prostorskih kapacitet za zaprte osebe načrtujemo, da bomo z gradnjo začeli v letu 2021 in da bo projekt končan v letu 2024.

Glede na navedene podatke, ki bi jih posredovali tudi gospodu Repovžu, če bi nas zanje zaprosil, smo prepričani, da gre za utemeljeno in strokovno vodeno investicijo. Primerjava te investicije z investicijami v izgradnjo nujno potrebnih domov za starejše pa je dejansko »nevarna in populistična«, kar priznava tudi avtor sam.

S spoštovanjem.