En potni list, dvojna morala

Koroška Slovenka, nekdanja poslanka v avstrijskem in evropskem parlamentu, je uradno postala kandidatka stranke SAB za ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Stranka jo je predlagala, četudi je Mlinarjeva državljanka Avstrije, kar je zmotilo Marjana Šarca. Zato je že zaprosila za dodelitev slovenskega potnega lista, obdržati pa si želi tudi avstrijskega. Ker sosednja država dvojno državljanstvo dopušča v izrednih primerih, je Mlinarjeva pred slabima dvema mesecema na Dunaju opravila razgovor s predstavniki avstrijskega notranjega ministrstva in jim pojasnila razloge.

Avstrijske oblasti ji menda še niso odgovorile, ali ji bodo ob prevzemu slovenskega potnega lista odvzele avstrijskega. Na drugi strani v Sloveniji teče izredni postopek hitreje in Mlinarjeva utegne božične praznike preživeti kot slovenska državljanka. V SAB si želijo, da bi vodenje resorja za kohezijo prevzela s 7. januarjem, kar pomeni, da se bo kadrovski vrtiljak odvrtel zelo hitro – v naslednjem koraku bo njeno kandidaturo potrdil premier in jo nato predlagal parlamentu v imenovanje, sledilo bo zaslišanje in nato – če ga bo uspešno prestala – uradna potrditev.

Mlinarjeva ni edini primer tujega državljanstva v slovenski politiki. Ekonomist Andrej Bajuk je bil državljan Slovenije in Argentine vse do leta 2000, ko je prevzel vodenje slovenske vlade; takrat se je odrekel argentinskemu potnemu listu. Roko Žarnić, minister za okolje v vladi Boruta Pahorja, pa je pred desetletjem v nasprotju z Mlinarjevo svojo funkcijo zasedel brez glasnejših ugovorov, četudi je imel poleg slovenskega še hrvaško državljanstvo.

Izredna naturalizacija je predpisana za primere, v katerih pristojni presodijo, da bo imela država od novega državljana ali državljanke posebno korist. Po tem postopku so Slovenci postali zlasti športniki in kulturniki; najbolj znan je primer košarkarja Anthonyja Randolpha. Leta 2017 je parlament posebej zanj še dodatno znižal standarde za podelitev državljanstva po izrednem postopku; od tedaj so do njega upravičeni tudi posamezniki, ki ne živijo v Sloveniji in nimajo uradno urejenega statusa tujca. V zadnjih desetih letih med prejemniki slovenskega državljanstva z izredno naturalizacijo prednjačijo osebe iz Italije, Srbije, Hrvaške, Argentine in Bosne, eno državljanstvo je bilo podeljeno športniku iz Afganistana.

Verjetno bi slovenski politiki prišla prav oseba kova Angelike Mlinar. Le malokdo se spomni Andreje Kert in Alenke Smrkolj, ki sta pod prejšnjima vladama skrbeli za kohezijske milijone. Na drugi strani je Mlinarjeva strokovnjakinja za mednarodno pravo, ki se je šolala na univerzah v Avstriji in ZDA ter oddelala petletni mandat v evropskem parlamentu. Posebej se je posvečala področju človekovih pravic med begunsko krizo leta 2016, ko je ob trumah beguncev prepotovala vso »balkansko pot« od Istanbula skozi Makedonijo in Srbijo do Bolgarije. V pristojnih odborih evropskega parlamenta se je kot poročevalka ukvarjala s široko paleto tematik, od enakopravnosti spolov do energetike.