Mojstrska izvedba

Gostilna Milenium
Zgornje Hoče 64
Tel.: 041 502 843
V Milenium lahko vstopate ob petkih od 16. do 21., ob sobotah od 13. do 21., ob nedeljah pa od 12. do 16. ure. Telefonska rezervacija je obvezna.

Ambient:
ambient je sicer iz prejšnjega tisočletja, a je v osrednji gostinski sobi vseeno dovolj prijetno in udobno

Napitki:
minimalna izbira – komajda smo našli enega suhega štajerca in eno spodobno briško rdečo buteljo

Dostopnost:
parkirnih mest je nekaj; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
terina iz telečjega jezika rezanci z orado

Ne tako fino:
vinska izbira in kava

Nedeljsko kosilo z eno predjedjo, juho, glavno jedjo in sladico stane 19,90, če dodaste še drugo predjed pa 24,70 evra.

»Hu, ne le leto, celo dekado bomo zašpičili. Pa preverimo Milenium!« je naš konceptualni planer po desetiško sicer malo na hojladri zaokrožil smer tokratnega konzumskega izleta. Cilj je bil v Zgornjih Hočah, kjer gostilna Milenium obratuje že tako dolgo, da ji je uspelo dvakrat navdušiti starosto Ilovarja, obenem pa – malo tudi zaradi špartansko odmerjenega odpiralnega časa – zdajšnja generacija konzumentov še ni imela priložnosti dati na zob košte, ki jo pripravlja tamkajšnji gospodar.

Na gospodov, nedeljski dan v Mileniumu strežejo nedeljsko kosilo; če bi bil Ivo Milovanovič, bi to informacijo pospremil s klasičnim to bi lahko bilo nevarno. In dejansko bi lahko bilo, če ne bi v Mileniumu institucije nedeljskega kosila jemali precej resneje kot v veliki večini slovenskih oštarij. Ja, vse skupaj se odpre s sirom in mesnino, ampak siri so trije, različnih starosti in tekstur, narezani so na kocke, marinirani v zeliščih in omaščeni z nekaj kapljami olja, in mesnina ni generičen narezek, ampak so to na tanko narezane in v že na pogled krasno, z vinagretom iz bučnega olja pokapano terino zložene rezine telečjega jezika.

Tudi juhi sta dve – a prva ni podaljšana goveja, ampak krasno močna in čisto bistra hrbtiščna župa z vkuhanimi (a ne razkuhanimi) fritati in druga ni zamokana gobova, ampak dišeča kremasta česnova, v kateri plavajo tanke rezine nežno pražene osnovne sestavine in simpatično zamehurjeni koščki hrustljavo ocvrtega vlečenega testa. Sledila je naslednja jed, ki bi lahko bila zelo zelo narobe, pa je bila izjemna: v kuhinji so iz čičerkine moke navaljali široke rezance, jih skuhali na zob, vanje vmešali nekaj drobno narezane (sicer ne čisto sezonske) zelenjave, na vrh pa položili nekaj koščkov še vedno sočnega oradinega fileja. Izjemno!

Ko smo na prvem glavnem krožniku opazili tanke rezine nemastnega svinskega hrbta, je na izkušnjah temelječ alarmni sistem takoj vklopil opozorilo: tole bo žaganje! Pa ni bilo – kako jim je uspelo tako tanke rezine dobro opeči, a obenem ohraniti njih sočnost, verjetno spada v arzenal malih skrivnosti velikih mojstrov, mogoče čisto zraven poglavja, kako decentno odmerjati gomoljiko v močni omaki za telečje zrezke, da drugi elementi krožnika (mehko, na sredini še rožnato meso, sočni sirovi štruklji, stročji fižol) ne ostanejo v nje globoki senci.

Seveda bi nam bilo bolj prav, če bi orehov kipnik pripravljali sproti ali ga pač ne segrevali in postregli hladnega (še posebej, ker se na toplem oni nanj naloženi sladoled prehitro tali), Milenium tudi nujno potrebuje kakšen vinski nasvet (ali vsaj kakšno dodatno flašo, sedanji nabor je glede na raven kuharije pač preuboren) in lekcijo o tem, da volumen espressa ni in ne sme biti en deci, toda kuharija je tu res natančna, hrana okusna in cena za vse skupaj več kot spodobna. Kdor zna, zna!