Upanje umre zadnje

Petindvajseta podnebna konferenca, ki se je v nedeljo končala v Madridu, je bila najdaljša doslej. A to ni prav nič pripomoglo k velikopoteznejšim zavezam za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Vse, kar se je delegatom uspelo dogovoriti, je, da bodo resnejše zaveze za zmanjševanje nezadržno rastočih izpustov toplogrednih plinov preložili še za eno leto.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je zasedanje označil za izgubljeno priložnost. Teh se je v 25 letih nabralo že toliko, da se poraja resen dvom o smiselnosti nadaljevanja po isti poti. Večino držav, sploh tistih, ki so odgovorne za največ toplogrednih izpustov, rast njihovega gospodarstva še vedno skrbi bolj kot vpliv na planetarno podnebje. In prav nič ne kaže, da bi lahko naslednja podnebna konferenca, ki jo bo pripravila Nemčija, prinesla kakršenkoli resen napredek.

Žarek upanja je prejšnji teden, ko so pogajanja v Madridu še potekala, posvetil v Bruslju, kjer je nova evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen predstavila osnutek evropskega zelenega načrta (European Green Deal), katerega osrednji cilj je do leta 2050 zagotoviti podnebno nevtralnost EU – to pomeni, da ta ne bi več prispevala k povečevanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. V ta namen naj bi komisija do marca prihodnje leto predstavila evropski »podnebni zakon«, ki naj bi ta cilj zakoličil tudi pravno.

Prav tako napoveduje prevetritev direktive o obdavčitvi energentov, s katero naj bi fosilnim gorivom končno postavila ceno, ki bo upoštevala njihov škodljivi okoljski vpliv. Čeprav praviloma države članice odločitve o davkih sprejemajo soglasno, naj bi po novem, ko gre za obdavčitev energentov, zadostovala kvalificirana večina držav, to pa naj bi močno olajšalo uvajanje višjih okoljskih davkov.

Komisija napoveduje tudi preučitev možnosti za obdavčitev letalske in ladijske panoge, ki zdaj sploh ne plačujeta davka na gorivo.

Predlog napoveduje možnosti uvedbe tako imenovanih ogljičnih carin, dajatev pri uvozu izdelkov iz držav z nižjimi okoljskimi standardi. Tako naj bi evropskemu gospodarstvu zagotovili mednarodno konkurenčnost kljub novim davčnim obremenitvam. Za zdaj vprašanje mednarodne konkurenčnosti v EU, tudi v Sloveniji, rešujemo s tem, da podjetjem priznavamo velike popuste pri plačilu okoljskih davkov in dajatev.

Predlog novih rešitev je zagotovo bolj skladen z načelom »onesnaževalec plača« kot pa sedanja politika, po kateri onesnaževalec dobi popust, če je le dovolj velik in pomemben zaposlovalec. Gre pa pričakovati, da bo uvedba ogljičnih carin povzročila precej vroče krvi v svetovni trgovini in sprožila morebitne povračilne ukrepe drugih držav, predvsem ZDA in Kitajske.

Komisija v okviru zelenega načrta med drugim napoveduje občutno zaostritev standardov za izpuste cestnih vozil ter preusmeritev pomembnega deleža tovora s cest na železnice in rečne ladje. Za leto 2021 je predvideno tudi sprejetje akcijskega načrta za »nič onesnaževanja« za zrak, vodo in tla.

Načrti so zagotovo vredni pohvale, je pa hkrati povsem upravičen dvom o njihovi izvedljivosti, saj EU spet pripravlja nove, smelejše načrte, še preden je do popolnosti uresničila dosedanje. »Dobra se mi zdi napoved nove industrijske strategije. Všeč mi je, da eksplicitno govorijo o razogljičenju energetske industrije. Korak v pravo smer se mi zdi tudi napoved uvedbe tako imenovanih ogljičnih carin,« našteva Andrej Gnezda iz nevladne okoljske organizacije Umanotera. »Najpomembnejši očitek pa je, da je bila med predstavitvijo vsaj kakih 30-krat omenjena beseda rast. Zelo jasno je bilo poudarjeno, da je to nov sveženj ukrepov za zeleno rast, kar je že v startu napačno izhodišče.« Politika zelene rasti je namreč že zadnje desetletje prevladujoča paradigma boja proti podnebnim spremembam, a ji ni uspelo doseči nikakršnega občutnega zmanjšanja izpustov.