27. 12. 2019 | Mladina 52 | Pisma bralcev
Manj sijoč kot nekoč
Spoštovani gospod Lorenci, župana Zorana Jankovića lahko marate ali pač ne, to je vaša pravica, a ko mu očitate, da v Ljubljani ne deluje v skupno dobro ter da ne daje prednosti javnemu interesu, predvsem pa da se ni lotil velikih mestnih problemov, s tem hote ali nehote žalite delo ekipe več kot 12 tisoč sodelavk in sodelavcev, ki smo pod vodstvom tega župana v preteklih 13 letih za večjo kakovost življenja uspešno izvedli več kot 2.200 projektov. Za predstavitev vseh je na tem mestu žal premalo prostora, zato smo na vaš naslov poslali knjigo Ljubljana Zate s pregledom narejenega v obdobju 2007-2017, ob tem pa dovolite le nekaj informacij, ki vam morda v prihodnje pridejo prav: Od skupno 1626 cest in ulic v Ljubljani smo jih v preteklih 13 letih prenovili skoraj 870 (v skupni dolžini več kot 150 kilometrov), vzpostavili več kot 10 hektarjev veliko območje za pešce v mestnem središču, prvi t.i. skupni prostor na Slovenski cesti, 5 območij za parkiranje P+R na mestnih vpadnicah ter sklenili notranji mestni obroč s Fabianijevim mostom, na katerega je mesto pred tem čakalo celo stoletje.
Prenovili ali na novo zgradili smo 13 mostov čez Ljubljanico ter tako skrajšali poti po mestu. Področju kulture namenjamo kar 11 odstotkov mestnega proračuna, v Ljubljani se letno zvrsti približno 14 tisoč kulturnih dogodkov, od tega jih je 70 odstotkov brezplačnih. Celostno smo prenovili Plečnikovo hišo, Švicarijo, in Art center, vzpostavili Oder pod zvezdami, nov Lutkovni muzej, nove muzejske depoje v Tehnološkem parku. Prevzeli in prenovili smo hostel Celica, celovito obnovili Ljubljanski grad in mu dodali mnoge nove vsebine. V okviru programa Ljubljana moje mesto smo sofinancirali obnovo približno 180 stavbnih lupin. Od letošnjega leta je prenovljen Konservatorij za balet in glasbo Ljubljana, odprli smo zavetišče za živali v Gmajnicah, izvaja se prenova Cukrarne, kjer bo zaživela naša največja galerija. Več kot 100 hektarjev degradiranih površin smo spremenili v nove parke in rekreativne površine za vse generacije – med njimi Severni park, Šmartinski park, RIC Sava, Park Muste itn., vzpostavili smo javne sadovnjake in uredili več kot 760 vrtičkov na 7 lokacijah. Za neozdravljivo bolne smo vzpostavili Zavod Ljubhospic, ki je zaenkrat edini v Sloveniji, več kot 40 milijonov evrov namenili za prenove enot Zdravstvenega doma Ljubljana – pravkar se zaključuje gradnja prizidka v ZD Bežigrad, prenavljamo in odpiramo nove enote Lekarne Ljubljana. Z gradnjo ali nakupi smo povečali lastni najemni neprofitni stanovanjski fond za več kot 1.500 stanovanjskih enot. Za naše najmlajše v vrtcih in osnovnih šolah smo samo v letošnjem letu namenili 113 milijonov evrov, v preteklih 13 letih pa kar 1,07 milijarde evrov, prenove in obsežne sanacije smo izvedli v 23 vrtcih in 48 šolah, ob tem med drugim zgradili 6 novih enot vrtcev, novi športni dvorani Vižmarje Brod in Črnuče, vzpostavili Družinski center Mala ulica, zagotovili nove prostore za JZ Cene Štupar …
Zgradili smo nov Gimnastični center Ljubljana, prenovili in nadgradili vsebine v kopališču Kolezija, Mladinski golf center Stanežiče, prenovili strelišče na Rudniku, vzpostavili Koloparke (Šiška, Bežigrad, Fužine). Zgradili smo največji kohezijski projekt v državi – sodoben Regionalni center za ravnanje z odpadki in postali evropska prestolnica z najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov v gospodinjstvih. Več kot 9500 običajnih zabojnikov smo nadomestili s podzemnimi zbiralnicami odpadkov. Pred 13 leti je bilo v Ljubljani na kanalizacijsko omrežje priključenih 68 odstotkov gospodinjstev, danes 88 odstotkov. Z dokončanjem projekta C0 leta 2021 bomo dosegli 98-odstotno priključenost. Redno obnavljamo pokopališko infrastrukturo, zadnje večje pridobitve so posodobitve pokopališč na Žalah, v Sostrem in Polju. V izvedenih javno-zasebnih partnerstvih je naša nedvomna prioriteta javni interes, kar si lahko v praksi ogledate tako v nogometni dvorani v Štepanjskem naselju, v dvorani za odbojko na mivki v Črnučah, v športni dvorani in na nogometnem stadionu Stožice, v četrtnem centru Zalog, v prenovljenem Starem letališču v Mostah in tudi pri projektu BicikeLJ, ki ga Ljubljančani ocenjujejo kot najboljšega, registriranih je že več kot 160.000 uporabnikov, ki so doslej zabeležili že več kot 6,8 milijona (od tega 99,9 odstotka brezplačnih) izposoj. Ljubljana je poleg skoraj 100 prejetih mednarodnih in nacionalnih nagrad ter priznanj tudi nosilka uglednega naslova Zelena prestolnica Evrope in je Unescova prestolnica literature.
Iskreno opravičilo sodelavkam in sodelavcem MOL, ker smo v tem sestavku navedli le nekatere izvedene projekte. Za visoko kakovost življenja v Ljubljani je nedvomno pomemben celoten mozaik tako velikih kot manjših projektov, programov in aktivnosti. Zato smo za strokovno, skrbno in predano delo hvaležni vsem članom in članicam t.i. velike mestne družine.
Ob tem je žal potrebno dodati, da v Mestni občini Ljubljana še vedno pričakujemo izvedbo že dolgo napovedanih in prepotrebnih državnih projektov v slovenskem glavnem mestu - predvsem nujno celostno prenovo osrednje železniške in avtobusne postaje, novo stavbo NUK II, Umetniške akademije na Roški itd.
Spoštovani gospod Lorenci, upamo, da boste potem, ko se boste seznanili z vsebino knjige, ki vam jo pošiljamo, lažje razumeli in z nami delili oceno, da je mesto vidno napredovalo na vseh področjih in da gre razvoj v pravo smer.
Glavni članek
Prihaja čas za Jankovićevo slovo?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.