Kam pluje primorska košarka?

Vse kar ste želeli vedeti o krizi KK Primorske

Morje lahko brez vidnejših znakov poslabšanja, doživi gromozanske spremembe. Prav to pa je lahko tudi zelo nevarno, saj prve težave in nepravilnosti opazimo šele, ko je že prepozno, da bi z ukrepanjem uspeli rešiti to čudovito brezmejno modrino.

Lepota morske gladine lahko pod površjem skriva kupe plastike in ostalih smeti, ki smo jih v letih, pometali, skrili in prikrili. Ampak, prej ali slej, morje smeti venomer naplavi na obalo in sledi ekološka katastrofa. Takrat tudi največja čistilna akcija ne more povrniti plaži in obali starega sijaja, ker le blažimo negativne učinke katastrofe. Lahko se le tolčemo po glavi in sprašujemo, kako smo lahko, nekaj tako groznega, sploh dopustili. Mar nismo imeli časa, da bi prej uvideli težavo in jo skušali rešiti? Smo slepo verjeli, da se kaj takega, nam že ne more zgoditi. Da bomo že pravi čas našli rešitev in preprečili najhujše.

Prejšnji teden je v medije (končno) priplavala novica, da je najuspešnejši slovenski košarkarski klub zadnjih let, Koper Primorska, v velikih finančnih težavah. Po dolgih mesecih govoric, anekdot in ugibanj v košarkarskih krogih, je tudi širna Slovenija, dežela evropskih prvakov, doživela hud šok. Primorski klub se je v dobrem tednu dni iz košarkarske senzacije, »košarkarske pravljice«, prelevil v triler, grozljivko, tudi brodolom slovenske klubske košarke. Največji »ljubitelji« slovenske košarke so čez noč postali ostri kritiki, ki so itak ves čas »vedeli«, da taka zgodba ne more uspeti, da umetno ustvarjen klub na dolgi rok, tako ali tako, ne more biti uspešen in finančno vzdržen.

Rezultatsko gledano je bil primorski klub v zadnjih letih, vse od svojega spočetja leta 2016, najuspešnejši slovenski kolektiv. V treh letih so košarkarji Primorske osvojili pet domačih lovorik ter temu dodali še eno mednarodno. V lanski sezoni so osvojili kar štiri pokale in bili z naskokom najboljše slovensko moštvo. Kako je torej mogoče, da je rezultatsko tako uspešen klub, zabredel v tako hude finančne težave? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, pa se moramo vrniti na začetek zgodbe o KK Primorski. Razumeti moramo kako je klub nastal, kakšna je bila vizija ljudi, ki so spisali pomembno poglavje v zgodovini slovenske košarke in kakšen je bil odziv lokalne skupnosti na novoustanovljeni klub.

Zasnova plovila

Za KK Primorsko bi lahko dejali, da je prva slovenska košarkarska franšiza v slogu lige NBA. Klub je nastal leta 2016 z združitvijo domžalske KK Lastovke in koprskega ŠD Koša, čeprav sta se, de facto, ta dva kluba združila šele avgusta letos. Tedanji prvoligaš je sedež kluba, z licenco vred, preselil v Koper, kjer je do tedaj, brez članskega moštva, ki je ugasnilo nekaj sezon pred prihodom Lastovke, deloval ŠD Koš, eden od najuspešnejših klubov v mladinskih kategorijah. V mlajših selekcijah kluba so svojo športno pot začeli številni odlični košarkarji, ki so danes na širšem reprezentančnem seznamu. Npr. kapetan Primorske Alen Hodžić, nekdanji kapetan Krke Matej Rojc, nekdanji kapetan Olimpije Gregor Hrovat, pa Vlatko Čančar, ki je član NBA moštva iz Denverja in še bi lahko naštevali.

Ideja pri zasnovi kluba je bila izvrstna. Klubu, ki ima odlične mladinske selekcije, so idejni očetje projekta, želeli dodati še člansko moštvo, ki bo igralo v prvi ligi. To naj bi mlade nadobudne in perspektivne košarkarje dodatno motiviralo, da bodo še bolj zagnano delali. V aprilskem intervjuju za STA je Matej Avanzo, tedanji direktor kluba, ki je mesec dni kasneje s položaja odstopil, izjavil, da je: »Primorska bila ustanovljena, ker so se določeni ljudje odločili, da ne bodo več poslušali jamranja, kako je vse narobe v slovenski košarki.«

Projekt Primorske je bil tako zastavljen, da bi Koper postal regijsko središče za košarkarski razvoj. Ne le za obalno ali primorsko košarko, ampak tudi za širše območje, ki ga lahko označimo za 'tigrovski teritorij', torej tudi obmejni pas okoli Trsta in Gorice, ter celotno Istro do Reke. Tudi maskota kluba je postal tiger, kar lahko interpretiramo, kot simbolno priznanje, da je interes kluba vključiti in združiti košarkarje s tega območja. Nov klub je s pomočjo ideoloških, kulturnih značilnosti regije, skušal pritegniti pozornost in zanimanje občinstva.

Krstna plovba

Prvo sezono domovanja v Kopru je bil, kot že rečeno, velik poudarek na lokalni identiteti kluba. Ob predstavitvi projekta, sta s strani mestne občine bila navzoča tako župan, kot tudi podžupan. Vse domače tekme je Primorska pričenjala s predvajanjem klubske in primorske himne Vstala primorska, nad delom tribune za koši, pa je visel ogromen transparent, ki je oznanjal, da je primorska košarka vstala. Postopoma se je tudi število gledalcev, seveda v tesni korelaciji z uspehi, začelo večati. Po lanski dominaciji v vseh štirih tekmovanjih, se je zdelo, da nič več ne more ustaviti Primorske, da le nebo predstavlja omejitev za to ekipo, ki je odlično delovala.

Tudi vodilni možje v klubu, so upravičeno prekipevali od samozavesti in zadovoljstva. Avanzo je v intervjuju za STA še dodal, da so idejni očetje tega projekta, Gregor Vuga, Miha Debevc in Klemen Pur, zaslužni, da »ima slovenska obala znova stabilno in uspešno košarkarsko sredino.« V intervjuju za Primorske novice, maja 2018, je Matej Avanzo, po sezoni v kateri so osvojili pokalno lovoriko in izgubili v finalu druge ABA lige s Krko, zagotovil, da najlepši časi kluba šele prihajajo.

Ni se motil, sledila je izjemna sezona, Primorska je osvojila vsa tekmovanja v katerih je nastopila in povsem zasenčila vso slovensko konkurenco. Po končani sezoni je Avanzo odšel na Kitajsko, kjer je pomagal pri organizaciji svetovnega prvenstva v košarki, ob odhodu pa poudaril: »Klub bo lahko nemoteno deloval naprej, saj stoji na trdnih organizacijskih temeljih.«

Tudi klubski proračun se je vztrajno povečeval, v prvi sezoni so se izdatki za člansko moštvo gibali med 300.000 in 400.000 evrov. Vsak igralec je imel tudi službeno, klubsko vozilo, saj je Sixt, kot uradni pokrovitelj, zagotovil floto vozil, ki so bila namenjena igralcem in strokovnemu štabu. V drugi sezoni so se izdatki za člansko moštvo povečali na 700.000 evrov. V lanski sezoni pa naj bi proračun članskega moštva presegal milijon evrov, kar je za slovenske razmere velik znesek. V enem od intervjujev po osvojeni pokalni lovoriki smo lahko zasledili, da glavni pokrovitelj za delovanje kluba na letni ravni nameni 1,5 milijona evrov.

Bonaca

V klubu je delovalo vse lepo urejeno, kar naj bi potrjevali tudi rezultatski uspehi moštva. Le kaj bi lahko šlo po zlu? Nekje junija so se v košarkarskih krogih pojavila namigovanja, da ima klub finančne težave. Plače igralcem naj bi zaostajale, tudi trenerji v mlajših kategorijah so na svoje plače morali čakati po več mesecev. Podobno velja za zapisnikarje, časomerilce in ostale pomočnike, brez katerih je nemogoče poskrbeti za nemoten potek tekem. Tudi njim je klub dolžan izplačati honorar za opravljeno delo. Posameznikom klub še vedno dolguje junijsko plačo.

Pred sezono so klub zapustili nekateri zelo perspektivni mladi igralci, ki so bodisi odšli v slovenske klube, kjer sedaj igrajo že za članska moštva, ali pa v tujino, kjer lahko bolje izbrusijo svoj potencial, saj dobivajo več priložnosti v članski ekipi. Sledili so tudi trenerski odhodi, v treh sezonah delovanja, so klub v mlajših selekcijah zapustili številni trenerji, tudi tisti, ki so skrbeli in vodili celoten mladinski pogon. Kot že rečeno, nekateri trenerji za svoje delo sploh niso prejeli plačila.

V mesecih pred medijskim izbruhom finančne krize koprskega kluba, so se med košarkarske zanesenjake razširile nove anekdote. Eden od košarkarjev, ki je sedaj že zapustil klub, naj bi v telefonskem pogovoru vprašal Gregorja Vugo, direktorja kluba, ali je zadovoljen z njegovimi predstavami. Po pritrdilnem odgovoru direktorja, je sledil igralčev odgovor, da naj potem že enkrat plača. Enega od igralcev, naj bi rubežniki celo metali iz stanovanja, ker klub oz. družba, ki upravlja s klubom, ni poravnal svojih obveznosti.

Kdo je lastnik plovila?

Po poročanju Primorskih novic, ima družba Incognitus, športni marketing d. o. o., ki sta jo leta 2016 ustanovila KK Lastovka in Ignotus, storitve in marketing d. o. o., blokiran poslovni račun. Do avgusta letos je članska ekipa poslovala kot družba Incognitus, ki je lani ustvarila 1.526.349,35 evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je znesek, ki naj bi predstavljal proračun članskega moštva. Ignotus, družba, ki je večinski lastnik Incognitusa in s katero naj bi imeli številni igralci in zaposleni v klubu sklenjene pogodbe, pa ima oba računa blokirana že od 23. oktobra, torej že več kot 60 dni.

Dober mesec dni pred blokado računov sta se razšla poslovna partnerja Miha Debevc in Gregor Vuga, solastnika Sixta Slovenija prek lastniških deležev v družbi Anticus, ki si lasti licenco tega avtomobilskega izposojevalca vozil za Slovenijo in Hrvaško. Vuga je svoj delež prodal Debevcu, po poročanju Primorskih novic, naj bi težave pri financiranju kluba nastale zaradi zapleta pri prodaji. Vsekakor pa je jasno, da KK Primorsko obvladuje mreža podjetij, ki je v lasti Gregorja Vuge in Mihe Debevca, Klemen Pur pa nastopa bodisi v vlogi zastopnika ali direktorja teh podjetij.

Kapitanovo pismo

Po mučnih dneh molčečnosti s strani kluba, je medijski molk z odprtim pismom prekinil direktor kluba Gregor Vuga, ki je ves čas zgodbe o Primorski stal v ozadju in se ni medijsko izpostavljal tudi ob največjih uspehih. Z vsebino pisma se je potrebno strinjati, saj je Vuga zagotovil, da bodo nastali dolg poplačali, ter potrdil govorice, da je res prihajalo do zamud pri izplačilih. Klub se je znašel v finančnih težavah, a Vuga poudarja, da ne bo ugasnil. Iz kluba je odšla peterica košarkarjev in glavni trener, kar je seveda znižalo izdatke kluba in omogočilo nadaljnje delovanje.

Najpomembnejši poudarek iz javnega pisma pa se nanaša na finančno pomoč lokalnega okolja. Vuga je v pismu navedel podatek, da je kar 90 odstotkov delovanja kluba odvisno od lastnega kapitala. Povedano drugače, mreža podjetij okoli Vuge in Debevca, zagotavlja glavnino denarja. Desetino proračuna, klub pridobi iz drugih virov. Mestna občina Koper in lokalna podjetja, očitno, v najboljšem slovenskem košarkarskem klubu, niso prepoznala potenciala projekta. Seveda, številna lokalna društva in podjetja so se takoj pridružila projektu, a očitno so skepsa, pomisleki, nejevera in tudi prezir, zaslepili peščico finančno sposobnih akterjev v regiji.

Tudi odnos Mestne občine do kluba je težko razumljiv. Župan je bil ob vseh uspehih kluba na parketu, v prvi vrsti, z nožem na torti, tudi v občinskem glasilu lahko preberemo, da »po le treh letih imamo zdaj v Kopru zdrav in ambiciozen športni kolektiv, ki niza uspehe in navdušuje z igro.« Vseeno pa občina ni bila zmožna zagotoviti dodatnega, izdatnejšega financiranja, ne le najuspešnejše ekipe v občini, pač pa tudi najboljše ekipe na primorskem. Ta naziv je pred dnevi košarkarski klub, prejel že drugič zapored.

Razumljivo, občina ne more biti le bankomat športnim klubom, saj mora najprej poskrbeti za dobrobit občanov, predvsem tistih, ki še danes nimajo urejene kanalizacije do svojega doma. A žalostno bi bilo, da se zaradi nekaj tisoč evrov dolga, v Kopru, v stečaj pošlje še drugi klub v zadnjem desetletju. Tudi tedaj, KK Koper ni pridobil prvoligaške licence, kar danes, zaradi dolgov in likvidnostnih težav, grozi tudi Primorski.

Vuga je v svojem pismu zapisal tudi zelo zanimiv podatek, da danes, pod okriljem KK Primorske v Kopru, košarko v mlajših selekcijah trenira kar 500 otrok. V treh letih delovanja, naj bi število vpisanih otrok, kar podvojili. No, mogoče ne bi bilo odveč dodati, da sta leta 2016 v Kopru delovala dva kluba, ki sta se pred to sezono združila pod okrilje Primorske. Pomembno vlogo pri povečanju zanimanja za košarko med otroci, pa je nedvomno odigrala zmaga Slovenije na Evropskem prvenstvu leta 2017.

Sprememba kurza in hitrosti plovbe

Kako naprej? Kaj torej čaka Primorsko na horizontu? Prvič, predsednik Vuga napoveduje pomladitev članskega moštva, kar posledično tudi pomeni, da bodo izdatki za delovanje ekipe nižji. Vključitev mladih igralcev v članski kader bo gotovo vplivala na rezultate moštva, saj bo prvo polovico sezone, ko je Primorska na 26 tekmah le petkrat izgubila, težko ponoviti. Mladi košarkarji bodo dobili priložnost za nastopanje na najvišji možni ravni, saj ABA liga sodi med najmočnejša tekmovanja v Evropi. To je seveda odlična novica za slovensko košarko.

Drugič, potrebno bo zagotoviti dodatna sredstva, da klub poplača dolgove in tako omogoči pridobitev licence za naslednjo tekmovalno sezono. Klub si je že zagotovil obstanek v ligi ABA in prvi slovenski ligi, kar bi moralo olajšati proces iskanja novih pokroviteljev. KK Primorska seveda ni edino moštvo, ki se je znašlo v finančnih težavah. Spomnimo se le Olimpije, ali pa nekdanjega ponosa slovenske košarke, ljubljanskega Slovana, ki danes životari v tretji ligi. Primerov iz regije je še veliko, zatorej ne gre pretiravati v črnogledih napovedih, klubska stabilnost je bližje, kot danes domnevamo.

Tretjič, klubska sveta trojica vodilnih, mora poskrbeti, da bo delovanje mladinskih selekcij potekalo nemoteno, ločeno od dogajanja v članskem moštvu. To, je sicer v intervjuju za Primorske novice, zagotovil tudi nekdanji direktor kluba, Matej Avanzo. Po njegovih besedah naj bi mladinski pogon deloval ločeno in neodvisno od članskega moštva. Gre za koprski déjà vu. Prav zaradi odtekanja sredstev iz mlajših selekcij v člansko moštvo je v začetku 21. stoletja nastal ŠD Koš. Denar, ki ga za treninge otrok namenijo starši, mora biti namenjen in porabljen za potrebe otrok in ne za plačevanje članske ekipe.

Obeti za slovenske ladjarje

Kaj pa se lahko iz finančne zagate Primorske nauči slovenska košarka? Prvič, da je komuniciranje z navijači, mediji in ostalimi deležniki, predvsem danes, v času instant družbenih omrežij, nujno. Mar ne bi na celotno zgodbo gledali drugače, če bi iz kluba (ali vodstvene strukture) sporočili, da sicer imajo finančne probleme, a, da jih bodo v najkrajšem možnem času poskušali odpraviti?

Navijači in mediji, skoraj teden dni, niso dobili nobenega odgovora s strani kluba. To so s pridom izkoristili vsi tisti, ki so želeli škoditi, blatiti, zatreti projekt Primorske, saj so mnogi po tihem upali, da bo na tron slovenske košarke spet sedla prerojena Olimpija, ki v številnih očeh »ljubiteljev košarke«, kot edini možni klub pooseblja slovensko košarko.

Drugič, vse se začne in konča pri denarju. Ko ga zmanjka gre vse k vragu, vse se začne rušiti, še tako trdna hiša, ki so jo gradili številni športni delavci, se lahko (pre)hitro spremeni v ruševine. To je hkrati tudi opozorilo, da se lahko tudi drugi (športni) projekti, ki so financirani le iz enega vira, hitro končajo.

Projekt združitve Cedevite in Olimpije, zaenkrat zelo lepo funkcionira. Kakovostno moštvo predstavlja garancijo za dobre rezultate, ti pa v dvorane privabijo večje število gledalcev. Seveda pa se lahko tudi ta projekt zelo hitro zaključi, saj je skoraj vse odvisno od vložka glavnega pokrovitelja, ki je pred sezono našel svoj azil v Ljubljani. Morda se velja vnovič spomniti, da je Cedevita zapustila Zagreb, prav zaradi »nerazumevanja lokalnega okolja«. Za razliko od Primorske pa lahko trdimo, da Cedevita ni iskala izgovorov ali zaman stokala nad lokalnim okoljem, saj je lastnik Emil Tedeschi v košarkarski klub vložil mnogo več zasebnega kapitala, kakor slovenski triumvirat, ki vodi razmeroma mlad, a zelo uspešen primorski klub.

Kaj bi se zgodilo, če se Emil Tedeschi, jutri naveliča Cedevite Olimpije in prekine z vlaganjem v klub? Garancije za dolgotrajni uspeh ni. Danes je lahko klub še zgled za ostale slovenske klube, jutri pa bo že na vratih pekla, tik pred propadom.

Ali je jambor še cel?

Tudi v Kopru je izgledalo vse lepo urejeno. Klub je bil rezultatsko uspešen, mediji, klubski funkcionarji, navijači so vsi v en glas poudarjali, da je kolektiv »zdrav, urejen in stabilen«. Po tihem pa smo vsi vedeli, da ima klub finančne probleme, a smo se pretvarjali, da je vse v redu. Mislili smo si, da se to nam že ne more zgoditi. Da je klub preveč uspešen, da bi ga lahko zapustilo kar pet igralcev, ki so v Kopru izjemno napredovali. Želeli smo verjeti, da lahko že v prvi sezoni med regionalno elito, klub kroji usodo na vrhu razpredelnice. Nismo želeli verjeti, da se lahko ekipa v enem tednu tako spremeni.

Koprska košarkarska žalostinka predstavlja tudi hud udarec za obče stanje slovenske košarke. Ker slovenska košarka niso le izjemne NBA predstave Luke Dončića in Gorana Dragića, pač pa, predvsem brezbrojne tekme na vseh ravneh, ki potekajo v številnih dvoranah in telovadnicah v Sloveniji. S šibko Primorsko izgubijo vsi, tako prvoligaški konkurenti, predvsem Olimpija in Krka, kot tudi vsi košarkarski zanesenjaki, pa njihovi otroci, in nenazadnje tudi slovenska reprezentanca.

Primorska je do finančnega zloma predstavljala svetilnik, ki je oznanjal, da je drugačna pot za razvoj slovenske košarke mogoča. Sedaj bo potrebno vnovič spremeniti smer plovbe, a barka z dobrim krmarjenjem, ne bi smela potoniti. Prav to, pa nas lahko navdaja z optimizmom, ki je povrh vsega še brezplačen.

V kratkem bi lahko, z obilico prelitega znoja, spet imeli čistejše morje. Le očistiti je potrebno vso nesnago, ki se je nabrala z dosedanjim ravnanjem, a še vedno ni prepozno, da preprečimo hudo katastrofo za slovensko košarko.