Prazniki v negotovosti

Parlamentarno glasovanje, s katerim se je Angelika Mlinar skozi šivankino uho, za en glas, prebila do imenovanja za ministrico za kohezijo, je dodobra pretreslo koalicijo. Čeprav je med vladnimi strankami tudi DeSUS, od katerega se je pričakovala enodušna podpora kandidatki zavezniške SAB, ji je poslanec upokojencev Robert Polnar odrekel glas podpore in s tem skoraj zrušil vlado. Njegovo ravnanje je DeSUS tako razjezilo, da mu stranka napoveduje temeljit pogovor, pri čemer se zdi še najverjetneje, da se bo po praznikih razšla z neposlušnim poslancem. Ni bilo namreč prvič, da je ta deloval mimo strankarske linije; tako je novembra glasoval tudi proti vladnemu predlogu proračuna in si s tem nakopal ogorčenje samega vodje vedno šibkejše koalicije, premiera Marjana Šarca.

Toda 60-letni Polnar, ki se ima za »najboljšega poslanca v zgodovini stranke DeSUS«, je očitno človek neupogljivega značaja. Doma je iz Šentjurja pri Celju, po poklicu je komercialist, politično kariero je začel še v rajnki Jugoslaviji, ko je vodil celjsko Zvezo socialistične mladine Slovenije (ZSMS); kasneje se je pridružil LDS, po njenem zlomu pa je deloval v lokalni politiki kot ideolog gibanja šentjurskega župana Marka Diacija, nekdanjega poslanca propadle Stranke mladih Slovenije. V lokalnem okolju se ga drži sloves delovnega človeka brez dlake na jeziku. V intervjuju za portal Kozjansko.info se je že leta 2010 predstavil kot zavzet kritik strankarskega enoumja: »V vseh strankah se je vzpostavil trden sistem, ki je diametralno nasproten splošno sprejetim demokratičnim načelom, odnosi znotraj strank pa so se tako zablokirali, da so ostale brez sleherne prehodnosti za ideje in za kadre. Organizirane so strogo hierarhično; če se kdo ne strinja, lahko samo gre. Da ne bo zamere, govorim o vseh strankah.«

S takšnim mnenjem bo Polnar seveda težko ostal član DeSUS, ki bolj kot na resno stranko te dni spominja na osebnostni kult Karla Erjavca (kar je fenomen, ki velja tudi za kakšno drugo slovensko stranko).

Na podobne vrednote se je sklicevala poslanka Lidija Ivanuša, ki je zapustila stranko SNS; v obrazložitvi na Facebooku je zapisala, da je »v politiko šla zato, ker želim konkretno prispevati k boljšemu življenju državljank in državljanov. Tega v okviru SNS ne morem uresničevati, zato je izstop edina možna in korektna odločitev.« V nasprotju s Polnarjem, ki si vsaj za zdaj ne išče zatočišča pri drugih političnih opcijah, je Lidiji Ivanuša precej težje verjeti, saj je že pristala v stranki, kjer je raven notranje demokracije celo nižja kakor pri SNS – to je SDS Janeza Janše.

Ta je novi članici na Twitterju izrekel dobrodošlico in zapisal, da so njegova vrata vedno odprta za »vse ljudi dobre volje, ki jim je mar za Slovenijo in imajo pokončno hrbtenico«. Nedvomno je pridružitev 41-letne savinjske poslanke, ki se je pred vstopom v hram demokracije preživljala s salonom za erotično masažo v Arji vasi, razlog za dobro voljo in dodatno pokončnost med Janševimi varuhi krščanske morale in tradicije.