Podnebna sodba

Nizozemsko vrhovno sodišče je prejšnji teden odločilo, da mora nizozemska vlada okrepiti ukrepe za zniževanje izpustov toplogrednih plinov v okviru boja proti podnebnim spremembam. Svojo odločitev so utemeljili na Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Kot je zapisano v sporočilu za javnost na spletni strani sodišča, je nizozemska država s konvencijo »pravno zavezana, da ščiti življenje in dobrobit svojih državljanov«. Država mora tako do konca prihodnjega leta poskrbeti za znižanje izpustov za najmanj 25 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Sodna bitka se je začela leta 2013, ko je nizozemska nevladna organizacija Urgenda v imenu 886 državljanov vložila tožbo proti državi na okrožnem sodišču v Haagu. V njej so trdili, da vladni načrti za zniževanje izpustov niso zadostni za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb. »Preprosto želimo vedeti, ali ima država pravico ignorirati ukrepanje, za katero vsi vemo, da je potrebno,« je takrat dejal direktor Urgende Marjan Minnesma. In leta 2015 jim je uspelo. Dosegli so, v globalnem merilu, prvo sodno zmago proti kaki državi zaradi premalo ambicioznega ukrepanja proti podnebnim spremembam.

A nizozemska vlada se je, namesto da bi odločitev sodišča spoštovala in jo začela uresničevati, raje odločila za pritožbo. Leta 2018 ji je najprej spodletelo na višjem sodišču, zdaj pa še na vrhovnem.

Premier Mark Rutte tako prvič ni imel druge možnosti kot zagotoviti, da bo njegova vlada naredila vse, kar je v njihovi moči za dosego iztoženega cilja. »Naloga je zapletena,« ni pozabil dodati. Nizozemci so med državami EU z največjim ogljičnim odtisom na prebivalca, iz obnovljivih virov pridobijo zgolj slabih osem odstotkov energije.

Sodba je v okoljevarstvenih krogih naletela na veliko odobravanje. Izvršna direktorica organizacije Greenpeace Jennifer Morgan jo je označila za veliko zmago za zaščito podnebja. »Vse vlade, ki zavlačujejo z ukrepanjem, so dobile sporočilo: ukrepajte zdaj ali pa se vidimo na sodišču,« je zapisala na Twitterju.

Dejansko je že prvotna sodba iz leta 2015 opogumila kar nekaj organizacij in posameznikov, da so se odločili za uporabo sodne poti v svojih državah. Za zdaj so bili uspešni zgolj aktivisti v Kolumbiji in Pakistanu, medtem ko so sodišča v drugih evropskih državah primere večinoma zavrgla ali pa razsodila, da ima vlada diskrecijsko pravico za prilagajanje načrta podnebnih ukrepov.

Lahko pa tokratna sodba nizozemskega vrhovnega sodišča pomeni pomemben precedens – Evropska konvencija o človekovih pravicah, na katero se sklicuje, namreč zavezuje 47 držav podpisnic.

Slovenska zakonodaja predvideva možnost kolektivne tožbe za uveljavljanje zahtevkov iz naslova odškodninske odgovornosti zaradi povzročitve okoljske nesreče. Ob nadaljnjem zavlačevanju z ukrepanjem proti podnebnim spremembam in posledičnem stopnjevanju vremenskih ekstremov bo slovenskim vladam kmalu mogoče pripisati soodgovornost zanje.