Kreativni kapitalizem

Buržoazija ne more obstajati, ne da bi revolucionalizirala produkcijske načine, s tem produkcijske odnose – in s tem družbene odnose. Schumpeter marksistični poanti, da je kapitalizem destruktiven in transformativen, doda še premik poudarka z razrednega boja, ki ga motivira izkoriščanje, na "kreativno destrukcijo," proces, ki ekonomsko strukturo nenehno spreminja od znotraj; neprestano uničuje staro in ustvarja novo.

Če je bila včasih kreativnost ločena od enostavne reprodukcije in se je nanašala na neke "vzvišene" sfere umetnosti in filozofije, je zdaj le še eden od kapitalističnih sloganov. "Kreativni razred" naj bi predstavljal gonilno silo razvoja v postindustrijskih družbah. Ima distinktiven okus, verjame v meritokracijo, družbeno raznolikost in urbanost ter združuje navidez nezdružljivo – zahtevi po avtentičnosti in ekonomski racionalnosti. A ko pragmatizem trga sovpade z vrednotami, ki naj bi bile onkraj tržnih, ne gre za kolonizacijo čistega duha, ampak za povsem srečen zakon.

Agrument ustvarja Danes je nov dan.