Bohinj gre naprej

Restavracija Triglav
Stara Fužina 23
Tel.: 031 300 097
Ker je restavracija Triglav del istoimenskega aparthotela, lahko v njej obedujete vsak dan od 12. do 22. ure.

Ambient:
dokaj generično in nezanimivo opremljena svetla pritlična jedilnica s precej tečnim izborom muzike (npr. štanc priredba Britney Spears z moškim vokalom)

Napitki:
vinska karta je super – urejena, pregledna, zanimiva, dovolj obsežna; zajame ključne regije ter cenovne in vrstne kategorije

Dostopnost:
parkiral boš na dvorišču; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
krepka divjačinska juha jezerska postrv z lečo ravioli s kozjim sirom

Ne tako fino:
drobne nepazljivosti v kuhinji in strežbi

Zanimiva, zaradi velike porcije glavne jedi skoraj preobilna sedemhodna degustacija stane 65 evrov.

»Upam, da bo naš bohinjski šiht bolj radoživ kot Tarasov,« je – še vedno pod vtisom krasnih pejsažev otvoritvene epizode Luzar-Dvornikovega Jezera – Konzumovi ekipi prijeten večer napovedoval glavni navigator tokratne odprave v Staro Fužino, kjer smo pred nekaj meseci v zobe že vzeli kuharijo hotelčka Majerca. Tokrat smo se odpravili še kakšnih 200 metrov naprej, v na hitro obnovljeni aparthotel Triglav. V bohinjskem Triglavu so za koncipiranje in furanje restavracijskega dela speljali del osebja uglednemu blejskemu hotelu istega imena, kar je bil še razlog več za obči optimizem ekipe. Na začetku nam sicer niso ponudili aperitiva, a je okuševalni aparatus na delovno temperaturo spravilo že ogledovanje jedilnega lista, ki se je končalo z odločitvijo za pregledno sedemhodno degustacijo z nekaj izmišljevalnimi modifikacijami.

Triglavska kuharija je odlična, to je že treba reči: rezina hladno dimljene postrvi s fermentiranim rdečim zeljem in pomarančno peno je lepo začela večer, ob krepki divjačinski juhi smo izpustili marsikateri vzdih odobravanja (še več bi jih, ako bi vanjo vloženi raviol z gobami ne bil tako velik, da ga je bilo treba prerezati, to pa je skalilo sicer popolnoma bistro tekočino); noro dobre so bile kroglice surove rdeče pese, vložene v s cimetom odišavljeni kis, ki so spremljale v aronijin ovoj zavit kremasti mladi sir, tekstura neverjetno natančno na zob skuhane leče je bila nepozabna in je v kombinaciji s sočnim, na hitro opečenim filejem jezerske postrvi in osvežilno peno iz penine sestavljala preprost, a izjemno okusen in dodelan krožnik; tak je bil še parček ljubkih raviolov, postrežen s tartufno kremo, rumenjakom in z belim vinom zalitimi opečenimi rezinami bohinjskega zašinka.

Tudi za glavni jedi – na enem krožniku je bil konkreten kos telečjega hrbta z ocvrtim priželjcem in štrukljem, na drugem v zeliščne drobtine oblečen par sočnih in mesnatih jagnječjih zarebrnic s pirejem z meto – bi težko rekli, da nista bili dobro pripravljeni, a sta bili glede na dolžino degustacijske špure preobilni in pretežki, tako da smo še Konzumovi kaskaderji začeli tipati za dodatno luknjo na pasu.

Naključje je hotelo, da so nam že drugi teden zapored za sladico ponudili krhelj v rdečem vinu kuhane hruške, ki jo v Triglavu korajžno postrežejo na z vaniljo odišavljeni kremi z mohantom; glede na agresivno specifično aromo mohanta bi to lahko bil dizaster, a je bilo ravno nasprotno – mohant je čisto narahlo dal vedeti, da je tukaj, jed pa je bila res uravnotežena in zanimiva.

Gostinski nastavki bohinjskega Triglava so ambiciozni – zdi se, da kar za klaso ali dve presegajo preostali hotelski del – in prav je tako; Bohinj je pač precej oblegana destinacija in prav je, da začne privabljati še one, ki poleg dih jemajočih vedut cenijo tudi vrhunsko kuharijo. Srečno vsem!