Ddr. Jaklič in gospod Hyde

Precejšnjo pozornost javnosti je vzbudil nedavni javni aroganten napad enega ustavnega sodnika na drugega s samovšečnim omalovaževanjem drugih ustavnih sodnikov ter bedasto zmerjanje našega Ustavnega sodišča(US) z mafijo celo s predlogom kazenskega pregona. To je žalostni indikator nizke kulture in primitivizma posameznikov tudi v naših najvišjih organih oblasti, vendar pa to le nima večjega družbenega pomena za samo delovanje US. Resnični problem US je vsebinski. US je namreč praviloma zadnja instanca pri odločanju o spornih zadevah (nad njim je kot pravijo le še sinje nebo), zato je njegova pomembnost pri reševanju družbenih konfliktov zelo velika. Opredelitev, kaj je kršitev naše ustave ali mednarodnih določil o človekovih pravicah, kaj pa to vendar še ni, je v pristojnosti samega US. To dopušča široko interpretacijo pravic US in mu v veliki meri omogoča, da se odloča politično, torej tako kot je po njegovi oceni pravilno ali pravično.

Člani US razumljivo želijo te svoje dokaj neomejene pravice v čim večji meri izkoristiti za oblikovanje in uveljavljanje odločitev v skladu z njihovimi osebnimi prepričanji in interesi, kar omogoča tudi zlorabe. Za ponazoritev tega problema navajam nekaj primerov: Nedavna odločitev US o financiranju zasebnega šolstva. Čeprav je na prvi pogled logično, da zasebna šola, ki zagotavlja enako družbeno priznano stopnjo izobrazbe, dobi zato tudi enako plačilo kot javna šola, zadeva vendar ni tako preprosta. Namreč, država mora in tudi omogoča vsemu prebivalstvu enake možnosti izobraževanja v javnih šolah. To ne pomeni, da država ne bi smela financirati tudi zasebnih šol, vendar o oblikah in višini financiranja takšnih specifičnih oblik izobraževanja, ki jih eventualno želi del prebivalstva, lahko odločajo le pristojni državni organi predvsem na podlagi ocene ali širša družbena koristnost takšnih šol ali oz. zelo širok interes opravičujejo dodatne stroške. Eventualno slabše financiranje zasebnih šol zato ni nobeno kratenje enakopravnosti učencev v teh šolah (ker imajo vsi možnost šolanja v brezplačni javni šoli), ampak nasprotno boniteta tem učencem, ki jim olajšuje realizacijo njihovih specifičnih želja. Nenavadno je, pa tudi v popolnem nasprotju z evropsko prakso, da si lahko US, s svojo interpretacijo enakosti pred zakonom, kar prilasti pristojnosti drugih državnih organov in v bistvu zlorabi funkcijo zaščitnika ustave za uveljavljanje svojih družbeno ekonomskih stališč. Ali to pomeni, da mora država na tudi celi vrsti zasebnih obstoječih in potencialnih visokošolskih ustanov z dvomljivo družbeno koristnostjo zagotoviti enako financiranje kot javnim šolam, ali naj ta pravica velja tudi za vse ostale dovoljene zasebne družbene dejavnosti, ali to pomeni, da država sploh ne bi smela dopuščati delovanja novih zasebnih ustanov, če jih ni pripravljena financirati enakovredno s podobnimi javnimi. Absurdno.

Tudi odločitev US o pravici do ustanovitve občine Ankaran (v nasprotju s sklepom državnega zbora) predstavlja prisvojitev pristojnosti državnega zbora in zlorabo njegovih pristojnosti. Res je, da je državni zbor že prej odobril oblikovanje več občin z mnogo manjšim številom prebivalcev kot pri občini Ankaran, kar nakazuje na neenakopravno obravnavo te občine, vendar pa se pozablja, da je tudi Ankaran majhna občina, ki ni izpolnjevala cenzusa najmanj 5000 prebivalcev. Državni zbor je pristojen, da ob upoštevanju ostalih argumentov dopusti izjemo, ni pa nujno. Če so v državnem zboru pretehtali, da argumenti za oblikovanje nove majhne občine, ki razdvaja integriteto pristanišča na dve občini, niso dovolj tehtni, je potrebno to spoštovati. US nikakor ne bi smelo kratiti zakonske pravice državnega zbora, da po svoji presoji odloča o teh izjemah.

Tudi odprava sodb rednih sodišč me bega. Seveda je jasno, da je glede na našo ustavno-zakonodajno ureditev potrebno odločitve US spoštovati in pika, kot pravi bivši ustavni sodnik Krivic. Je pa vendar dilema, komu bolj verjeti, ali strokovno usposobljenemu rednemu tristopenjskemu sodnemu sistemu ali na podlagi očitnih strankarskih interesov in kompromisov izvoljenemu US. Pri tem najbolj bodejo v oči dokončne odločitve v korist pritožnikov, ki še imajo možnost pritožbe na evropsko sodišče za človekove pravice. Če pride do neskladja med rednim sodstvom in US (gre praviloma za zahtevne sodne primere), bi bilo najbolj pošteno, da o njih odločajo kompetentni evropski sodniki in s tem uveljavijo splošno prakso za podobne primere v vsej Evropi ter odpravijo dvome o pravičnosti sodbe. V javnosti je predvsem močno odmevalo sojenje Ivanu Janši, ki je bilo najbolj problematično iz dveh razlogov. Prvo, njegova začasna odprava zapora z obrazložitvijo, da je predsednik največje opozicijske stranke, kaže na to, da imamo poleg enakopravnih tudi bolj enakopravne državljane, kar se najbolj ne sklada z našo ustavo. Drugo, odprava sodbe in povrnitev primera v ponovno sojenje ob znanem dejstvu, da bo primer zastaral, pomeni, da je US s svojo odločitvijo dejansko preprečilo dokončanje sodnega postopka, kar kaže na političnost te odločitve.

Med več spornimi zadevami, povezanimi z lastninsko preobrazbo države v 90-tih letih je ena najbolj problematičnih odločitev US, da odvzem zemljišč kmetijskim podjetjem, kot je to določil Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ni v nasprotju z ustavo. Ne gre samo za to, da je to podržavljanje zemljišč oteževalo ali celo onemogočalo poslovanje podjetjem, ki so bila takrat, čeprav z majhnimi površinami, prevladujoči tržni ponudnik kmetijskih pridelkov in so plačevala najmanj 6-krat višje davke tako na hektar zemljišč kot na zaposlenega kot zasebni kmetovalci, z ekonomskega stališča nerazumljiva neumnost, ampak je bilo to tudi v popolnem nasprotju z ustavo. Namreč ustava jasno določa, da je podržavljanje sredstev mogoče izvesti le, če za to obstoja opredeljen širši družbeni interes. Ker le ta ni bil izkazan, se US v tem primeru ni izkazalo kot zaščitnik ustave, ampak celo kot njen kršitelj.

To so le nekateri značilni primeri neustreznega odločanja US. Poudariti pa je vendar potrebno, da je večina odločitev US korektna in koristna za preprečevanje kršitev človekovih pravic in ustave. US potrebujemo, preprečiti bi bilo potrebno le njegovo zlorabljanje za politične in druge interese. Razbremeniti pa bi ga bilo tudi za zadeve, ki so za spoštovanje človekovih pravic in ustave nebistvene. To bi lahko dosegli z uveljavitvijo naslednjih predlogov: 1. Sprejeti predlog bivšega ustavnega sodnika Krivica, da se vedno imenuje le parno število ustavnih sodnikov, kajti možno preglasovanje s samo enim glasom večine pomeni močno razdvojeno mnenje in je za pomembne družbene odločitve problematično. 2. Sodnike se nikakor ne sme izbirati po njihovi nazorski pripadnosti. Nasprotno, izbirati je potrebno sodnike, ki zaradi svojih strokovnih kvalitet in moralne neoporečnosti niso pripravljeni krniti svojega ugleda s sprejemanjem nenačelnih, ožje interesno obarvanih kompromisarskih odločitev in pri katerih njihova nazorska opredelitev in zlasti strankarska naklonjenost ni izpostavljeno poudarjena. Za ustavne sodnike se torej ne bi smelo imenovati bivše funkcionarje posameznih strank, niti posameznike, ki zavzeto javno kažejo izrazito naklonjenost in podporo posameznim strankam ali ekstremnim širše družbeno nesprejemljivim stališčem ter moralno in zakonsko spornim dejanjem. 3. Predsednik republike sme predlagati državnemu zboru (DZ) kandidate za US le s soglasjem sodnega sveta, ki naj jamči za strokovno kvaliteto kandidatov. Pri izbiranju kandidatov ni dovoljeno kakršnokoli usklajevanje s političnimi strankami. Namesto kandidatov, ki niso dobili podpore DZ, predlaga predsednik republike druge kandidate. Če tudi po tretjem glasovanju še niso izvoljeni vsi potrebni sodniki, se za manjkajoče (ga) sodnike (a) izbere tiste (ga),ki so na teh glasovanjih prejeli največ glasov. Glasovanje v DZ naj bo javno in poslanci izpostavljeni strokovnemu in širšemu javnemu pritisku, da izvolijo predlagane moralno in strokovno čim bolj kompetentne kandidate. 4. Odločitve v korist pritožnikov, nezadovoljnih s sodbo rednih sodišč, morajo biti soglasne, če ima pritožnik še možnost pritožbe na evropsko sodišče.

Uveljavitev podanih predlogov bi nedvomno izboljšala kvaliteto dela US in preprečila ali vsaj bistveno zmanjšala obseg njegovih problematičnih razsodb.