Po jutru se Vietnam pozna

Dobro jutro Vietnam
Štefanova 5 (prehod Nebotičnika), Ljubljana
Tel.: 051 320 479
Dobro jutro lahko Vietnamu zaželite od ponedeljka do sobote od 10. do 21. ure, ob nedeljah pa počivajte.

Ambient:
precej dobro izkoriščen, čisto prijeten majhen, a visok prostor; ko bo topleje, bo fino tudi pri mizicah v pasaži

Napitki:
vinsko in pivsko so precej skopi (a imajo vietnamsko pivo saigon), varijo pa krasen ingverjevo-limonskotravni čaj

Dostopnost:
centraška klasika – ko najdeš parkirno mesto, greš peš; sicer pa je osnovni, pritlični del brez zaprek za gibalno ovirane

Fino:
pho bo hrustljavi široki rezanci male hrustljave in velika palačinka

Ne tako fino:
praženi riž s tofujem

Cena večine jedi se vrti okoli 7 ali 8 evrov; juhe ponujajo v res obilni veliki in še vedno spodobno izdatni manjši različici.

»Maribor šampion, še v vietnamizaciji smo vas prehiteli!« je na ponovoletnem srečanju inšpektorjev iz ust privoščljivo zletelo štajerskemu odposlancu, ko je izvedel, da je dobra tri leta po njegovem obisku mariborske restavracije Ngon (Mladina 27, 2016) centraška ekipa napotena na okuševalno misijo v prvo ljubljansko vietnamko. Ta je dom našla v nekdanjem kafiču v pasaži Nebotičnika in prostor funkcionalno izkoristila, kot je najbolje mogoče, skupaj z malo ekstra sobico v zgornjem štuku, kamor so v prijetno zapolnjeni restavraciji posedli Konzumov četverec.

Če gre soditi po osebju, je pogon precej avtohtone sorte, vsak dvom pa nato urno odpihne bovla phoja z govedino, ki je res odlično kuharsko delo. V močni in krepki juhi je moč zaznati vsak okus (ingver, cimet, klinčki, janež) posebej, kombinacija vseh pa je skupaj z rezinami mehke in sočne govedine, zelenjavno opremo in rezanci pravcata arcnija za tele mrzle ponovoletne dni.

A da ne preskakujemo preveč z dvoboja dveh različic spomladanskih zvitkov, s katerimi smo začeli pozdravljanje Vietnama – svežih s piščancem, ki smo jih pomakali v kremasto arašidovo omako, in hrustljavo ocvrtih s kozicami; zmagovalci so bili slednji, predvsem zaradi res hude hrustljave skorjice in umamijastega okusa, ki so ga zagotavljale v polnilo dodane gobe. Nekakšno tekmico smo uprizorili še z rezanci (preden poročamo o rezultatih, je treba omeniti všečno razmerje nudli – zelenjava, ki gre v obeh različicah lahkotno všečno v prid slednje), pri katerih so na vrhu končali v nekakšna hrustljava polpetna gnezdeca zviti široki rezanci, opremljeni s svinjino, obiljem zelenjave in dišečo curryjasto omako, akoprav so s krožnika hitro zginevali tudi kot las tanki pečeni riževi rezanci s piščancem. Še en – tokrat palačinkasti – dvoboj imamo za vas, a ta se je končal neodločeno: pri malih palačinkicah s kozicami sta nas navdušila hrustljavost in ljubek videz, pri večji, omleti podobni prepognjeni palačinki pa izjemen okus pretežno zelenjavnega polnila.

Seveda smo v Dobrem jutru nabasali tudi na kaj slabega – praženi riž s tofujem je bil bolj prazen kot pražen (pa tudi precej suh), riževi zvitki s svinjino – nekakšna vaja v slogu maki sušija – pa daleč od siceršnjih, v naših krajih vzpostavljenih suši standardov. Tudi to, da od le dveh navedenih sladic ene sploh niso imeli, druga pa sta bili druga na drugo naloženi močno zaželatinjeni (okusni in v okusih lepo kontrastni) kokosova in mangova krema, ni ravno dokaz izjemnosti.

Ampak, hej – pri tehle svetovnih restavracijah tako ali tako iščemo nekaj drugega – da nas za trenutek odpeljejo v eksotiko, nas prestavijo v neki drugačen svet, nas butnejo iz cone udobja in zbudijo bodisi potovalno radovednost ali popotovalne spomine. In Dobro jutro Vietnam vse to opravi z odliko.