Goreča celina

Januar in februar, najtoplejša poletna meseca na južni polobli, v Avstraliji praviloma pomenita vrhunec sezone požarov. Tokratna požarna sezona se je začela že avgusta. In še preden se je januar sploh začel, prerasla v eno najbolj uničujočih v znani zgodovini.

Avstralija je že tako celina z največjo požarno ogroženostjo, preteklo leto pa je še posebej poskrbelo, da so bile razmere idealne za nastanek in širjenje požarov. Po podatkih avstralskega meteorološkega urada je bilo namreč leto 2019 najtoplejše in najbolj suho od začetka meritev. Povprečna temperatura je bila za stopinjo in pol višja od povprečja med letoma 1960 in 1990.

Šestnajstega decembra je povprečna najvišja izmerjena temperatura na celini dosegla rekordnih 40,9 stopinje Celzija, pol stopinje več od do takrat rekordnega januarskega dne iz leta 2013. A novi rekord je zdržal le 24 ur. Že v sredo so namreč meteorološke postaje zabeležile kar za celo stopinjo višje povprečje najvišjih temperatur – 41,9 stopinje Celzija.

»Včasih smo se poletja veselili,« je v znanstveni reviji Scientific American zapisala klimatologinja Nerilie Abram z Avstralske nacionalne univerze. »Dolge, lenobne dneve smo preživljali na plaži ali ob bazenu, na dvoriščih smo pekli na žaru in igrali kriket s prijatelji in sorodniki.« A v zadnjem času poletja vse bolj postajajo čas strahu. »Šole in delovna mesta se zapirajo zaradi visoke požarne ogroženosti, mi pa se pred vročinskimi valovi in nevarno onesnaženostjo zraka zatekamo v klimatizirane zaprte prostore.«

Avstralska prestolnica Canberra se je zaradi oblakov dima, ki so se širili zaradi požarov, v prvih dneh januarja prebila na vrh seznama svetovnih mest z najbolj onesnaženim zrakom. Požari, ki so prizadeli predvsem zvezni državi Novi Južni Wales in Viktorija, so doslej uničili več kot 100 tisoč kvadratnih kilometrov površin, kar ustreza petim Slovenijam. V požarih je umrlo 27 ljudi. Zgorelo je skoraj šest tisoč stavb, od tega več kot dva tisoč domov.

Visok davek je plačala tudi narava. Profesor z Univerze v Sydneyju Chris Dickman je decembra na podlagi podatkov o gostoti populacije različnih živali na območju izračunal, da so bili požari usodni za približno pol milijarde živali. Prejšnji teden je bil svojo oceno prisiljen popraviti – na milijardo.

Ogenj je prizadel tudi območja deževnega gozda, za katera strokovnjaki doslej sploh niso pričakovali, da bi lahko zagorela.

Številne ogrožene vrste bi se lahko znašle na robu izumrtja, je za spletni medij VOX opozorila profesorica ekologije na Avstralski nacionalni univerzi Sarah Legge. »Tudi če jih požari ne bodo popolnoma uničili, je to po mojem mnenju začetek njihovega konca. Ker se bodo takšni dogodki ponavljali.« Ogenj je prizadel tudi območja deževnega gozda, za katera strokovnjaki doslej sploh niso pričakovali, da bi lahko zagorela.

Pogled v prihodnost

H katastrofalnim razsežnostim avstralskih požarov so, kot jasno poudarjajo strokovnjaki, ključno prispevale podnebne spremembe. »To ni normalno,« se je glasil naslov posebnega poročila Podnebnega sveta (Climate Council), nevladne organizacije, ki združuje vodilne avstralske strokovnjake s področja podnebnih sprememb. »Tveganje za nastanek požarov je povečano zaradi rekordne suše, zelo suhega goriva in tal ter rekordne vročine.«

V središču razprave se je po naključju znašel tudi ameriški zvezdnik klimatologije Michael Mann z Univerze v Pensilvaniji. Ta se je ob svojem sobotnem akademskem letu namenil v Avstralijo, da bi proučeval vpliv podnebnih sprememb na propadanje koralnih grebenov, naletel pa je na požarno apokalipso. »Avstralci se morajo zjutraj samo zbuditi, prižgati televizijo, prebrati časopis ali pogledati skozi okno, da uvidijo, kar je vse bolj jasno že mnogim – za Avstralijo so nevarne podnebne spremembe že tu. Ostaja samo vprašanje, koliko slabše bo v prihodnosti,« je zapisal za časnik Guardian. »Avstralija je v podnebni krizi. Dobesedno gori.«

Medvladni odbor za podnebne spremembe ( IPCC) je že v svojem poročilu iz leta 2007 zapisal, da bosta zaradi podnebnih sprememb »tako rekoč zagotovo povečani intenzivnost in pogostost požarov v Avstraliji«.

Vse to avstralskih predstavnikov na lanskem podnebnem vrhu v Madridu ni ustavilo, da si ne bi prizadevali za dodatne odpustke, ki bi omogočili preprosto doseganje že tako premalo ambiciozno zastavljenih nacionalnih ciljev za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Avstralija je velika porabnica in največja svetovna izvoznica premoga, tamkajšnji politiki so zato pretežno zelo »previdni« pri napovedovanju slovesa izrabe fosilnih goriv.

Avstralija je velika porabnica in največja svetovna izvoznica premoga, tamkajšnji politiki so zato pretežno zelo »previdni« pri napovedovanju slovesa izrabe fosilnih goriv.

Predsednik avstralske vlade Scott Morrison, ki si je z dopustovanjem na Havajih v času divjanja požarov nakopal veliko jezo javnosti, tako vztrajno zavrača povezavo med uničujočo požarno sezono in pomanjkanjem ambicioznosti podnebnih ukrepov. Del krivde je poskušal zvaliti tudi na zelene stranke in okoljevarstvenike, češ da »so tisti, ki zahtevajo ukrepanje proti podnebnim spremembam, lahko hkrati tudi tisti, ki se ne strinjajo z nujnostjo zmanjševanja tveganj«. Pri tem je imel v mislih predvsem nadzorovane požige presušene vegetacije zunaj požarne sezone, s katerimi ustvarijo tamponske cone, ki preprečujejo, da bi morebitni požari zajeli širše območje. S tem je pripomogel k širjenju ene od lažnih novic o »pravih« vzrokih za požare, ki so v zadnjih tednih preplavile internet.

Problem izvajanja nadzorovanih požigov je namreč v tem, da postajajo vremenske razmere vse bolj neprimerne za takšno početje. Kot navaja poročilo Podnebnega sveta, je »priložnosti za nadzorovane požige zaradi podaljševanja požarne sezone vse manj«.

Protiofenziva

K širjenju alternativnih razlag za katastrofalne požare so izdatno pripomogli mediji. Z izjemo časnika Sydney Morning Herald in nacionalne radiotelevizije ABC je namreč večina najpomembnejših avstralskih medijev v lasti konservativnega mogotca Ruperta Murdocha, čigar mediji slovijo po zanikovalski propagandi. Tako so v zadnjih dveh tednih nesorazmerno veliko pozornosti posvečali domnevnim požigalcem, ki da naj bi bili glavni razlog za katastrofalne požare. Sporočilo za javnost policije Novega Južnega Walesa, da je v zvezi z ognjem povezanimi prekrški obravnavala 183 ljudi, je postalo novica o tem, da je policija prijela skoraj 200 ljudi, ki so namerno podtikali požare. V resnici, kot je morala naknadno pojasnjevati policija, je bilo zaradi namernega podtikanja požarov aretiranih in obtoženih 24 ljudi, preostale so obravnavali zaradi odvrženih cigaretnih ogorkov in kršenja splošne prepovedi kurjenja v požarni sezoni. A vmes se je lažna novica o požigu kot glavnem vzroku za požare s pomočjo spletnih botov in trolov že razširila po spletu.

Kot je ta teden poročala avstralska nacionalna televizija ABC, namerno podtaknjeni požari pomenijo le približno odstotek vseh požarov, ki so se razplamteli v zadnjih mesecih. »Z gotovostjo lahko zatrdim, da je večina velikih požarov, s katerimi se spopadamo, posledica udarcev strel ob suhih nevihtah,« je za televizijo dejal inšpektor požarne službe Ben Shepard. Te pogosto nastanejo tudi kot posledica velikih požarov, saj se dimni oblaki med dvigovanjem preobrazijo v tako imenovane požarne oblake ali pirokumulonimbuse, ti pa z udari strel sprožajo nove požare in nadaljujejo cikel.

Zaradi tokratnih avstralskih požarov je v zrak ušlo več ogljikovega dioksida, kot ga proizvede polovica svetovnih držav z najmanjšim ogljičnim odtisom skupaj. Po grobi oceni strokovnjakov lahko doslej govorimo o 400 milijonih ton CO2, kar je le malo manj od celoletnih avstralskih izpustov človeškega izvora in približno 25-krat več od slovenskih letnih izpustov. In cikel segrevanja ozračja, ki povečuje požarno nevarnost, se bo tudi v tem primeru nadaljeval.