Čaščenje avtomobilov

Evropski statistični urad je objavil primerjavo sestave izdatkov gospodinjstev v državah EU. V podatkih za leto 2018 Slovenija izstopa po deležu izdatkov, ki jih gospodinjstva namenjajo za prevoz. Za nakupe osebnih vozil, vzdrževanje teh in gorivo ter za storitve javnega prevoza v povprečju namenjamo skoraj 17 odstotkov izdatkov, največ med državami članicami. Nekaj k tej oceni sicer z nakupi goriva pripomorejo tudi tranzitni potniki in denimo Italijani v obmejnem pasu, a to ne spremeni dejstva, da je zagotavljanje mobilnosti v Sloveniji že vrsto let med najdražjimi v EU.

Ključni dejavnik pri tej visoki uvrstitvi je slovenska navezanost na osebni avtomobil. Za financiranje nakupa novih vozil v povprečju namenimo 4,7 odstotka izdatkov gospodinjstva, s čimer smo tretji v EU. Za gorivo in vzdrževanje vozil pa v povprečju namenimo kar 11,2 odstotka izdatkov in smo s tem deležem v samem vrhu EU. Hkrati so slovenska gospodinjstva, kar se tiče izdatkov za javni prevoz, predzadnja v EU. V povprečju za javne prevozne storitve namenimo zgolj odstotek izdatkov gospodinjstev. Britanci in Bolgari na prvem mestu zanje namenijo štirikrat večji delež izdatkov. »V Sloveniji veliko vlagamo v osebne avtomobile in zato manj uporabljamo javni prevoz,« podatke razlaga Andrej Kralj s Statističnega urada.

Seveda pa to ni zgolj posledica slovenskega navdušenja nad avtomobili. »Povsod imamo ali imajo radi avtomobile, strokovna in predvsem politična odločitev pa je, ali bomo prometni in urbani sistem prilagodili avtomobilom ali racionalnejšim načinom prevoza,« pravi dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta. Razlog za takšen neenakomerni razrez izdatkov za prevoz v Sloveniji vidi v dolgoletnem zanemarjanju možnosti, ki bi nadomestile osebni prevoz. »Proces suburbanizacije temelji na osebnem avtu, ob primernem razvoju javnega potniškega prometa pa bi se ta razvoj bolj koncentriral ob vozliščih javnega prometa in manj ob cestnih koridorjih.« Tudi Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora ključni razlog za tako velike prevozne stroške vidi v prometni ureditvi, ki gospodinjstva sili v odvisnost od osebnega avtomobila. »Odvisnost od osebnega avtomobila pomeni, da ob potrebi po mobilnosti gospodinjstva pri izbiri prometnih načinov najpogosteje nimajo realne izbire, ker je javni potniški promet na vseh ravneh, od mestne do mednarodne, izrazito slabo razvit.«

Prometno politiko bi morali po mnenju dr. Mateja Ogrina z oddelka za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete razvijati v smeri, ki spodbuja vse oblike prevoza, le osebnega ne. »Za obnovo železnic je denimo potrebnih več kot 20 let intenzivnih vlaganj. Nakup novih vlakov je krasna stvar, a to je šele majhen korak na zelo dolgi poti ... Morda se komu taka časovnica zdi preveč, ker smo očitno pozabili, kako dolgo smo gradili avtoceste.« Vse pa kaže, dodaja, da bi jih nekateri radi gradili še danes. Pripravljamo se na širitev ljubljanske obvoznice, pripravljamo se na graditev tretje osi, gradi se druga cev Karavanškega predora, širili se bodo vpadni avtocestni kraki proti Ljubljani. »Še naprej se krepijo izhodišča, ki so nas pripeljala med najbolj avtocestne in avtomobilizirane narode v EU. Torej ni nobene skrbi, da ne bi visokega mesta v družbi članic EU zasedali tudi v prihodnje.«