Kdo vse je nazdravil ob izvolitvi Aleksandre Pivec

Sveže izvoljena predsednica upokojenske stranke pri svojih 47 letih še zdaleč ni najstarejši kader na vrhu katere izmed parlamentarnih strank; od nje so starejši Zdravko Počivalšek, Alenka Bratušek, Dejan Židan ter starosti slovenske skrajne desnice Zmago Jelinčič in Janez Janša. Aleksandro Pivec torej do statusa polnokrvne upokojenke loči še kar nekaj let, po sedanjem sistemu in omejitvah se bo lahko upokojila brez odbitkov najhitreje čez 17 let. Če gre sklepati iz zgleda njenega predhodnika na položaju predsednika DeSUS Karla Erjavca, pa bo lahko večino tega obdobja delovala kot voditeljica nišne, a v političnih dogovarjanjih mnogokrat odločilne stranke.

DeSUS je bila tako močna doslej, ker je bil Karl Erjavec spreten politik, ki je znal – karkoli si o njem mislimo – voditi stranko tako na volitve kot v koalicijske vode. Ni rečeno, da ne bo s Pivčevo DeSUS izgubila dosedanje moči. To se je doslej zgodilo skoraj vsaki stranki po menjavi prvega med enakimi, edina stranka, ki v Sloveniji razmeroma mirno vedno znova preživi menjavo vodstva, so Socialdemokrati. Kdo je torej Aleksandra Pivec?

Zasebno se o novi predsednici DeSUS ve bolj malo. Njen partner je zaposlen v policiji kot inštruktor borilnih veščin, sicer pa je zagrizen tekač. S športom se ukvarja pravzaprav skoraj vsa družina. Starejši sin, srednješolec, je odličen rokometaš, mlajši pa je nadarjen harmonikar. Znanci »Sandro«, kakor ji rečejo, opisujejo kot deloholičarko, ki je sposobna za računalnikom preživeti tudi po štirinajst ur skupaj. Zaradi dolgoletnega dela v ptujskem raziskovalnem središču Bistra dobro pozna predpise, tako lokalne kot državne in evropske.

Otroštvo je preživela – rojena je bila marca 1972 – v vinogradniški vasici Kog, ki leži v občini Ormož ob hrvaški meji in šteje okoli 240 duš. Družina se je kasneje preselila v Ormož, kjer je Sandra odraščala. Njen dekliški priimek je Kukec, oče je bil vodja zobozdravstva v ormoškem zdravstvenem domu, mati pa je hči legendarnega pionirja slovenskega vinogradništva Stanka Čurina, čigar pridelek – tako gre ljudski glas – so točili tudi na japonskem dvoru. Kot mladenka menda v lokalnem okolju ni posebej izstopala in tudi ni pustila globljega pečata v okoliških društvih in v kulturi. Po končani srednji šoli se je tudi pod dedovim vplivom odločila, da bo nadaljevala družinsko tradicijo in se posvetila vinarstvu; tako je vpisala študij kemijske tehnologije v Ljubljani z namenom, da bi raziskovala procese pridelave vina in kletarjenja.

Študij je zaključila z doktoratom na temo kontroliranega vretja vinskega mošta; raziskovala je učinek glicerola, ki omogoča, da lahko med kletarjenjem vinu dodajo znatno manj žvepla, zaradi česar je bolj kakovostno in, preprosteje povedano, manj boleče za pivčevo glavo. Tedaj je kot raziskovalka že delala v znanstveno-raziskovalnem središču Bistra, ki ga je ustanovila občina Ptuj. Bistro je tedaj vodil bodoči ptujski župan Štefan Čelan, ki je menda zelo čislal njenega očeta in dedka. Zagnanost in delavnost mlade Sandre Kukec mu nista ušli; Čelan je hitro postal njen podpornik, in kakor je v lokalnem okolju naraščala njegova moč, tako je veljavo pridobivala tudi perspektivna raziskovalka. Z njegovo pomočjo se je začel vzpon Aleksandre Pivec, delo v Bistri pa ji je zagotovilo povezave, ki so ji kasneje prišle še kako prav; med drugim je tedaj spoznala tudi Gorazda Žmavca, kasnejšega ministra za zamejce, ki je bdel nad Bistrinim poslovanjem kot član sveta zavoda.

Prav Štefan Čelan – politično pot je začel v LDS – je bil posebej zaslužen za njen doktorat, saj je Pivčevi zagotovil pomoč dveh pomembnih posameznikov: tedanjega ormoškega župana Vilija Trofenika, sicer dobrega prijatelja njenega očeta in dolgoletnega poslanca LDS v državnem zboru, ter predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja; ta je bil tudi predsednik sveta zavoda Bistre. Ko je institucija prijavila njeno disertacijo na državni projekt, s katerim so spodbujali mlade in perspektivne znanstvenike, sta tako poleg pristojnega ministrstva sredstva za podiplomski študij Pivčeve zagotovili še občina Ormož in Perutnina Ptuj. Leta 2005, šest let po diplomi, je tako Aleksandra Pivec tudi doktorirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Novopečena doktorica menda ni pozabila na bonton in je osebno prinesla po en izvod disertacije v Perutnino Ptuj in na občino Ormož ter se zahvalila za podporo.

Tisti čas je Štefan Čelan že opravljal svoj prvi mandat kot župan občine Ptuj. Ko je slednja kot ustanoviteljica Bistre za direktorico zavoda imenovala Aleksandro Pivec, to ni bilo presenečenje. Javna skrivnost je bila, da je Čelan potreboval nekoga, ki bo »pazil« na ta direktorski stolček, dokler bo župan, kasneje pa bi mu ga spet prepustil. Pivčeva je upravičila pričakovanja; institucijo z okoli 20 zaposlenimi je vodila od leta 2011 do 2016 in se po mnenju poznavalcev izkazala kot solidna direktorica; v zadnjem letu njenega direktorovanja je Bistra ustvarila nad 200 tisoč evrov čistega dobička. Toda Čelan je moral z vrnitvijo še malo počakati, saj je njegov naslednik na mestu župana Miran Senčar bojda grozil, da bo isto sekundo, ko mu bo Pivčeva prepustila svoj položaj, Bistro izključil iz občinskega financiranja. Položaj je rešil stari zaveznik Gorazd Žmavc, ki je kot novopečeni minister brez listnice iz kvote stranke DeSUS Pivčevi dal ponudbo, ki je menda ni mogla zavrniti – in jo leta 2016 zaposlil v svojem uradu, leta 2017 pa ji je omogočil napredovanje na položaj državne sekretarke. Čelan pa se je lahko vrnil v svojo nekdanjo službo, ki jo – uspešno – opravlja še danes.

63
glasov več od Karla Erjavca je dobila Aleksandra Pivec na sobotnem kongresu DeSUS

15
let je Karl Erjavec predsedoval stranki DeSUS

12
ur na dan predanega dela po lastnih besedah opravi Aleksandra Pivec

47
let je bila stara Aleksandra Pivec, ko je prevzela upokojensko stranko

35.000
evrov bruto (spornega) honorarja je prejela Aleksandra Pivec za delo pri projektu SRiPT

Z odhodom na ministrstvo za Slovence po svetu je bilo jasno, da Aleksandra Pivec svojo prihodnost vidi v politiki. Za del njenih znancev je bilo to svojevrstno presenečenje, saj, kot so nam povedali neuradno, so bili prepričani, da bo nadaljevala svojo pot na znanstvenem področju. Na drugi strani pa je v lokalnem okolju danes mogoče slišati ocene, da je bil zavoj v politiko edino možno nadaljevanje njene poklicne poti, saj naj bi bila Pivčeva ambiciozna, njene ambicije pa presegajo lokalno okolje. Leta 2016 je tako začela delovati v ptujskem odboru stranke DeSUS. Pred tem je veljala za precej apolitično, četudi je njen oče vodil ormoško LDS; tej stranki je sicer dolgo let pripadal tudi njen prvi šef Štefan Čelan. Toda mladi političarki se je izbor obrestoval; DeSUS je namreč stranka z močnim in zvestim članstvom, a izrazito plitvim kadrovskim bazenom, iz katerega bi lahko črpala ljudi za visoke položaje. Že marca 2017 je Aleksandra Pivec postala predsednica ptujskega odbora DeSUS, septembra 2018 pa je bila imenovana za ministrico za kmetijstvo. Od tedaj njenega vzpona ni bilo več mogoče ustaviti – kar je Karl Erjavec spoznal šele pred nekaj dnevi, ko ga je Pivčeva odnesla s položaja predsednika stranke.

A naj vas podatki o političnem okolju, iz katerega izhaja, ne zavedejo. Že dan po kongresu je namreč Pivčeva izjavila, da DeSUS »v prihodnje ne zavrača sodelovanja tudi z morebitno vlado Janeza Janše, čeprav ostaja del te vlade«. Gre za pomemben politični obrat, saj je strankam sedanje koalicije skupna zaveza, ki so jo dali v času volitev, da s SDS kot skrajno desno politično stranko niso pripravljeni sodelovati. Ena prvih stvari, ki jo je naredila Pivčeva, je torej, da je od te zaveze odstopila.

Na Ptuju je dolgo veljala za precej apolitično, četudi je njen oče vodil ormoško LDS. Tej stranki je sicer dolgo let pripadal tudi njen prvi šef Štefan Čelan.

Pivčevo je dejansko posredno pred volitvami gentlemansko podprl predsednik LMŠ in vlade Marjan Šarec. No, podpora ni bila eksplicitna, je pa kot članice vlade v svojem dosedanjem slogu ni poklical na pogovor, ko se je izkazalo, da protikorupcijski komisiji ni prijavila 35 tisoč evrov avtorskega honorarja, ki ga je kot raziskovalka dobila za sodelovanje pri nekem projektu, četudi je bila tedaj že zaposlena kot državna sekretarka Gorazda Žmavca. Po razkritju teh podatkov – pri čemer je pretežno jasno, kateri njen konkurent za mesto predsednika stranke jim je pomagal priti v javnost – je namreč Šarec naprej počakal, da se Pivčeva vrne z bolniškega dopusta, nato sporočil, da bo pogovor z njo opravil po novem letu, nato pa pogovor prestavil na čas po kongresu stranke.

Ne glede na napisano glede morebitnega sodelovanja s SDS za zdaj kaže, da bo DeSUS pod vodstvom Aleksandre Pivec še najprej stranka koalicije pod vodstvom premiera Šarca. A težav s prehodom na drug politični breg in sodelovanjem s SDS Pivčeva nima, pa tudi prenovljena DeSUS ni brez novih stičnih točk z Janezom Janšo in SDS. Ptujčani na primer poudarjajo, da je bil Emil Kumer, prejšnji predsednik ptujske DeSUS in strankin kandidat na zadnjih državnozborskih volitvah, pred tem dlje časa vidni predstavnik lokalne SDS. Eden od posameznikov z največjim vplivom v stranki DeSUS je na primer tudi nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar v zadnji Janševi vladi; Gantarjev položaj v upokojenski stranki bi lahko primerjali z vlogo, ki jo je svoj čas igral Aleš Hojs v NSi, kjer je zastopal stališča SDS in se kasneje uradno pridružil SDS. Emil Kumer in Tomaž Gantar sta bila v zadnjih mesecih med najbolj vidnimi podporniki Aleksandre Pivec v njeni ofenzivi zoper na videz neuničljivega Karla Erjavca; oba pa sta sedaj člana izvršnega odbora DeSUS. No, v zadnjih tednih je bilo več indicev, da z Janšo poskuša navezovati stike tudi Karl Erjavec – zato ni mogoče sklepati, da ne bi tudi Karl Erjavec nenadoma obrnil svoje politične drže po morebitni izvolitvi. To je namreč večkrat naredil, lahkotno in brez slabe vesti.

Nova predsednica DeSUS in njena politična drža bosta prvič na preizkušnji prihodnji teden, ko bo državni zbor odločal o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z zasebnih zavarovalnic nazaj na javni zdravstveni zavod. Čeprav stežka, se je koalicija namreč dogovorila za to potezo, podpirata jo tudi Levica in SNS. DeSUS je doslej temu nasprotovala skupaj s SDS in NSi, skupaj so striktno ponavljali stališča zasebnih zdravstvenih zavarovalnic in njihovo željo po nadaljnji privatizaciji zdravstvenega sistema. Zelo podobna stališča kot Tomaž Gantar, Janez Janša, Matej Tonin in drugi zagovorniki privatizacije zdravstva ima tudi že omenjeni dolgoletni podpornik Pivčeve Roman Glaser, nekdanji direktor Perutnine Ptuj. Slednji ima še iz časa, ko je spadal med ključne štajerske direktorje, velik vpliv na zavarovalnico Vzajemna. Glaser se je namreč moral sicer iz Perutnine Ptuj posloviti, ko so prišli novi tuji lastniki, a dandanes kot predsednik vodi Štajersko gospodarsko zbornico, dejansko lobistično družbo, njegova desna roka pa je direktorica Aleksandra Podgornik, ki je hkrati predsednica nadzornega sveta zavarovalnice Vzajemna. Mimogrede, Podgornikova je tudi dobra znanka Aleksandre Pivec. Gre za krog z zelo jasnimi gospodarskimi in lobističnimi interesi, ki so nemalokrat vezani na javna sredstva. DeSUS je bila sicer že doslej predvsem najprej stranka interesov.