Mestne barikade

Spletno nakupovanje je v vzponu. Glede na podatke združenja spletnih trgovcev Ecommerce Foundation so evropski potrošniki leta 2019 za spletno nakupovanje zapravili 621 milijard evrov, to je 13 odstotkov več kot leta 2018. Evropejci v povprečju z nakupovanjem prek spleta zapravimo že skoraj 1500 evrov na leto. Večino tako kupljenih dobrin nam dostavijo na dom. To pa pomeni, da se hkrati s povečevanjem obsega spletnih nakupov povečuje število dostavnih vozil.

Ker gre večinoma za dizelska vozila, s tem prispevamo k onesnaženosti lokalnega zraka. Pogosto se zgodi, da vozniki, ker pri že tako polnih parkiriščih ne utegnejo iskati parkirnega mesta, ustavljajo na prehodih za pešce ali pločnikih, s tem pa ogrožajo varnost v prometu.

Na Mestni občini Ljubljana zatrjujejo, da mestno redarstvo kršitvam v mirujočem prometu namenja posebno pozornost, nimajo pa podatkov o morebitnem povečanju števila kazni, izrečenih voznikom dostavnih vozil, saj ločene statistike za kombije ne vodijo.

Pri Pošti Slovenije so povedali, da nenehno izvajajo ukrepe, s katerimi zaposlene ozaveščajo o pomenu varne udeležbe v cestnem prometu. »Delavcem, ki opravljajo dostavo pošiljk v mestih, je na rednih sestankih z vodji večkrat pojasnjeno, da morajo upoštevati cestnoprometne predpise in za ustavljanje za potrebe opravljanja dostave uporabljati za to označena parkirna mesta. Glede na dejstvo, da je parkirnih mest, namenjenih dostavi, premalo, imajo delavci tudi navodilo, da kadar ne morejo parkirati tako, da ne ovirajo drugih udeležencev v prometu, uporabijo plačljiva parkirna mesta, pri čemer jim povrnemo parkirnino.«

Letošnja raziskava Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) napoveduje, da se bo število dostavnih vozil v stotih največjih svetovnih mestih do leta 2030 povečalo za 36 odstotkov. Kot enega ključnih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov tega povečanja pa navaja popolno elektrifikacijo dostavnih vozil. Kot v poročilu navaja županja Amsterdama Femke Halsema, je zdaj vsako osmo vozilo v mestnem središču bodisi tovornjak bodisi kombi. »Sprejeli smo načrt, po katerem bo središče mesta do leta 2025 brez dostavnih vozil na fosilna goriva.« V Ljubljani s(m)o manj velikopotezni. »Za zdaj ne pripravljamo tovrstnih določil, veseli pa nas, da se nekatera podjetja odločajo tudi za dostavo s kolesi,« so odgovorili z občine.

Pošta Slovenije ima v celotnem voznem parku zgolj štiri odstotke električnih vozil, med njimi, kot smo izvedeli, 35 električnih lahkih dostavnih vozil, 57 lahkih električnih štirikolesnikov, 40 električnih koles, dva električna skuterja in en električni trikolesnik. »Večjo uporabo električnih dostavnih vozil žal omejuje poleg višje cene predvsem doseg vozil z enim polnjenjem baterije. V prihodnosti se sicer odpira tudi vprašanje glede same infrastrukture (električnega omrežja), ki ni pripravljena za večje dodatne obremenitve, ki jih pomeni večja flota vozil na elektriko.«

Prav tako pa, jasno, samo elektrifikacija ne bi veliko pomagala pri odpravljanju težav zaradi ustavljanja vozil na neprimernih mestih. »Menimo, da bi bilo treba v večjih mestih zagotoviti dodatna parkirna mesta za dostavna vozila,« pravijo na Pošti. »Dodatno pa vidimo možnost zmanjševanja števila vozil, ki opravljajo dostavo v mestih, v uvajanju alternativnih dostavnih točk za dostavo paketnih pošiljk, kot so paketomati oziroma prevzemi na izročilnih mestih.«